Prehod Merkurja 9. maja 2016

5. maj 2016
Bojan Ambrožič

Podobno kot marca lani, bomo tudi letos v Sloveniji videli delni Sončev mrk. Pri običajnem Sončevem mrku Luna navidezno zakrije Sonce. To se zgodi, ko se Zemlja, Luna in Sonce poravnajo v ravno črto. V še bolj redkih slučajih pa se zgodi, da se točno v ravni črti med Zemljo in Soncem znajdeta dva notranja planeta – Merkur ali pa Venera. To na Zemlji opazimo kot prehod (tranzit) Merkurja ali Venere čez Sončevo ploskev.

Prehodi Venere so izjemno redki astronomski pojavi. Povprečno se zgodijo dvakrat na ca. 243 let. V Sloveniji smo ta pojav nazadnje videli 8. junija 2004. Takrat sem bil še v osnovni šoli in pojava se še zelo dobro spominjam. Naslednji prehod Venere se bo zgodil šele 10. decembra 2117 in ne bo viden iz Slovenije. Zgodovinsko je bil ta pojav zelo pomemben za razvoj astronomije kot znanosti, ker je z natančnim merjenjem začetka in konca pojava iz različnih opazovališč mogoče izračunati razdaljo med Zemljo in Soncem.

Sonce s pegami, kot je bilo videti 27. aprila. Merkur bo 9. maja videti približno tako velik ali celo nekoliko manjši, kot velika pega v sredini slike. (Vir: Spaceweather.com)

Tako je iz zgodovine znan tragičen primer Francoskega astronoma Gauillamija Le Gentila, ki ga z lahkoto lahko proglasimo kar za najbolj nesrečnega astronoma v zgodovini. Namreč Le Gentile je leta 1761 je v okviru Francoske odprave odpotoval na Mauritius, da bi opazoval prehod Venere. Po spletu nesrečnih okoliščin in pa Britanske okupacije Mauritiusa njegova ladja v času prehoda Venere ni mogla pristati na obali. Zibanje ladje mu je onemogočilo natančne astronomske izmere, s katerimi bi izračunali razdaljo Zemlja-Sonce. Naslednji prehod Venere je bil na vrsti čez 8 let. Ker so v tistih časih potovanja trajalo ekstremno dolgo, se je odločil, da raje vmes ne bo potoval nazaj v Francijo, da ne bi slučajno še drugič zapored zamudil pojava. Zato si je na Filipinih dal zgraditi observatorij. Prehoda Venere v letu 1796 pa vseeno ni videl – zaradi slabega vremena. Ko se je nazadnje, po 21 letih potovanj, razočaran vrnil domov, je ugotovil, da so ga v Franciji že proglasili za mrtvega. Kako redki so prehodi Venere, pove podatek, da so se od časa Le Gentila do danes zgodili le še štirje!

Prehod Merkruja iz leta 2006 (Vir: http://mars.nasa.gov/allaboutmars/nightsky/rover-astronomy/mercury-transit-mars/)

Nekoliko bolj pogosti od prehoov Venere so prehodi Merkurja, ki se povprečno zgodijo na vsakih 8,5 let. Nazadnje smo ga pri nas opazovali 7. maja 2003. Tudi tega pojava se spominjam iz osnovne šole.

Letos pa bo pojav viden 9. maja med 13:12 in 20:40 uro. Torej bo v Sloveniji viden točno sredi dneva, kar je za opazovanje zelo ugodno. Merkur je najmanjši planet v Osončju. Pravzaprav je samo okoli 30% večji od naše Lune. Njegova navidezna velikost na nebu (Soncu) bo zgolj 12 ločnih sekund. Ločljivost človeškega očesa pa znaša 60 ločnih sekund. Zato prehod Merkurja ne bo viden s prostim očesom. Brez težav pa se ga bo videlo (celo z manjšimi) teleskopi, seveda z ustrezno zaščitno folijo. Zaradi tega bom najverjetneje (podobno kot lani) organiziral javno opazovanje v parku na Institutu “Jožef Stefan”. Kljub temu bo Merkur tudi skozi teleskop videti le kot majhna črna pika, ki se počasi pomika čez Sončevo ploskev. Verjetno bodo celo nekatere sončeve pege videti večje od Merkurja.

Prehod Venere iz leta 2004

Blog je bil originalno objavljen na https://bojanambrozic.com/2016/04/27/prehod-merkur…

Bojan Ambrožič je magister geologije, podiplomski študent na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, strokovni sodelavec na IJS. Raziskovalna področja: presevna elektronska mikroskopija, tehnika fokusiranega ionskega curka, meteoritika. Ljubitelj naravoslovnih znanosti, amaterski astronom, bloger. Če ga ne najdete v laboratoriju, hodi ali teče po hribih.