Sekunda ob prehodu v novo leto

Bojan Ambrožič
31. december 2016

Najprej, kaj sploh pomeni eno leto? Eno koledarsko leto je časovno obdobje 365 (ali 366) Zemeljskih Sončevih dni. En Zemeljski Sončev dan traja 24 ur oz. 86400,002 sekund. Tistih 0.002 sekunde več od okroglih 86400 sekund je zaradi zaviranja rotacije Zemlje zaradi plimskih sil. o tem pojavu sem podrobneje razlagal v blogu o Superluni. Potrebno je poudariti, da Sončev dan ni enak času, ki ga potrebuje Zemlja za en obrat okoli svoje osi. Času, ki ga Zemlja potrebuje za en obrat, pravimo en siderski dan in znaša 23 ur, 56 minut in 4.0916 sekunde. Od kod pa razlika med Sončevim in siderskim dnevom? Sočasno s tem, ko se Zemlja vrti okoli svoje osi, tudi Zemlja kroži okrog Sonca. Zato se mora Zemlja zavrteti za približno eno stopinjo več, anzekot za 360 °, da spet “ujame” Sonce. In to “dodatno” vrtenje traja ravno 4 minute.

Razlika med Sončnim in siderskim dnevom

Zakaj pa potem na Zemlji ne štejemo siderskih dni, če so ta bolj prava? No, potem pa si predstavljajmo, da z novim letom 1. januarja 2017 hipotetično preidemo na sistem, kjer bodo naše ure upoštevale siderski dan, namesto Sončevega. Prvih nekaj dni niti ne bi opazili razlike. Čez tri mesece pa bi naš (siderski) dan zaostajal že približno 6 ur za sončnim časom. To pomeni da bi npr. naše ure kazale čas 6.00 zjutraj. Sonce pa takrat ne bi šele ravno vzšlo, ampak bi bilo že na svoji najvišji točki dneva. Čez šest mesecev bi bilo najhuje, saj bi se noč in dan dobesedno zamenjala. Tako bo bili ob času 0.00 ravno sredi dneva, ob 12.00 pa sredi noči. Čez točno 12 mesecev pa bi se siderski čas spet ujel s Sončevim časom. Zaradi tega na Zemlji “dnevov” ne razumemo kot čas enega obrata Zemlje okrog svoji osi, ampak kot čas med dvema zaporednima prehodoma Sonca prek svoje navidezno najvišje toče na nebu. In vendar, ker Zemljina orbita ni krožna, ampak eliptična se dolžina sončevega dneva spreminja s časom. Za razliko od dolžine dneva in noči, ki sta na Zemlji geografsko močno odvisna, je Sončev dan za vse Zemljane enako dolg.

Animacija razlike med siderskim in sončevim časom (Vir: MATC)

Razmislimo še o letu. Zemlja za en obhod okoli Sonca povprečno potrebuje 365,256363004 Sončevih dni (temu pravimo sidersko leto) oz. 366.25636042 siderskih dni. V znanosti pa se najpogosteje uporablja približek prvega – Julijansko leto, ki je dolgo 365,25 Sončevih dni. Zaradi razlike med koledarskim in siderskim letom imamo prestopna leta, da “ujamemo” naravni Zemljin cikel. In tudi leto 2016 je bilo prestopno. Vendar nimamo vsake 4 leta prestopnega leta, ker Sončevo leto ni dolgo točno 365,25 dneva, ampak je nekoliko daljše. Zato je potrebno izpustiti nekaj “prestopnih let”. Pravilo je tako, da je leto prestopno, če je leto deljivo s številom 4. Leto pa ni prestopno, če je deljivo s 100, razen če je hkrati deljivo s 400. Edino tako prestopno leto, ki smo ga doživeli, je bilo leto 2000.

Vendar letos tudi to ne bo dovolj, da bi se uskladili s pravim časom. Zato bo 1. januarja ob 00.00 dodana prestopna sekunda. Tudi če vi tega še ne veste, to zagotovo ve vaš računalnik. Če imate takrat čas, lahko opazujete, kako bo to operacijo izvedel vaš računalnik.

In še zadnja stvar. Ne glede na vso znanost se nam zdi, da je leto 2016 minilo, kot bi trenil. Razlog je seveda psihološke narave. Čim starejši smo, manjši delež našega življenja predstavlja eno naše leto. Ko smo bili stari deset let je eno leto predstavljajo kar 10 % našega življenja. Pri starosti okrog 30 let pa eno leto predstavlja le še 3 % našega življenja. Zaradi tega se nam zdi, da nam čas vedno hitreje mineva.

SREČNO NOVO LETO 2017!

PS: Poleg tega bloga jih ima Bojan še precej: https://bojanambrozic.com/

Bojan Ambrožič je magister geologije, podiplomski študent na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, strokovni sodelavec na IJS. Raziskovalna področja: presevna elektronska mikroskopija, tehnika fokusiranega ionskega curka, meteoritika. Ljubitelj naravoslovnih znanosti, amaterski astronom, bloger. Če ga ne najdete v laboratoriju, hodi ali teče po hribih.