Kako visok je Triglav?

27. november 2016
Bojan Ambrožič

Triglav ima nadmorsko višino 2864 m. Vendar vsi vemo da zaradi vpliva Lune in Sonca dvakrat dnevno prihaja do pojava plimovanja morja (bibavice). Pri nas v Tržaškem zalivu znaša povprečna višina plime le okoli 60 cm, med tem ko npr. v zalivu Fundy v Kanadi lahko nanese celo 11 metrov. Torej od kod se potem meri nadmorska višina?

Najprej – v bližini obale morja je precej enostavno izmeriti nadmorsko višino. Pojavlja pa se vprašanje kako izmeriti nadmorsko višino nekaj 100 km v notranjosti? In taka točka je tudi naš ljubi Triglav. Kako torej izmeriti višino Triglava?Včasih so v našem prostoru za izhodiščno točko uporabljali srednjo višino morske gladine v Trstu, ki je bila določena že leta 1857. Povprečno pa se zaradi globalnega segrevanja višina morja dvigne za dva milimetra letno. Zato višina te izhodiščne točke danes odstopa že kar za okoli 17 cm. Zato so prav pred kratkim izhodiščno točko prenesli k nam v Koper. Nadmorsko višino točk v notranjosti celine pa so določali s postopkom imenovanim niveliranje. Poenostavljeno povedano gre tu, za to da se iz ene izhodiščne točke posname drugo izhodiščno točko. Težava te metode je, da se sčasoma napake seštevajo.Zato se danes običajno nadmorsko višino ne meri več direktno od gladine morja, ampak kot višina nad referenčnim geoidom. Geoid pa je zelo poenostavljeno povedano geometrijsko telo, ki bi ga zavzelo morje, če bi le to zalilo tudi območja, kjer je danes kopno. S tem rešimo omenjen problem izhodiščnih točk oz. ničte višine na kopnem. Spet bi si morda kdo mislili, da je oblika geoida čisto trivialna, saj je Zemlja okrogla. Pa ni!

Kot prvič, je Zemlja sploščena na polih za 42 km. Tako iz krogle dobimo geometrijsko telo imenovano sploščeni sferoid. Poleg tega je na različnih krajih Zemlja zelo različno gosta. Razlog za različno gostoto so različni tipi kamnin. Zato je gravitacijski pospešek ponekod nekoliko večji, kot drugod. Posledično tudi oceanska gladina ni povsem ravna, ampak ima do nekaj metrov velike “doline” in “hribe”. Kapitani ladij na morju teh dolin in hribov seveda ne zaznajo, ker morje natančno sledi tem gravitacijskim spremembam in se nam vse skupaj zdi “ravno”. Zaznajo in merijo jih pa sateliti, s katerimi so znanstveniki ugotovili, da se s časom iz različnih razlogov pojavljajo periodične in neperiodične spremembe v Zemeljskem gravitacijskem polju. Tako naprimer zaradi vpliva Lune in Sonca ne plimuje samo morje, ampak tudi Zemeljska skorja. In to celo za 55 centimetrov! Ljudje tega ne zaznamo, ker se ta izboklina porazdeli na zelo veliko območje in potuje razmeroma počasi. Drugače povedano: nadmorska višina, kot jo mi merimo in definiramo se s časom lahko spreminja. Višina geoida od idealne oblike odstopa za okoli +/- 100 m, kar vam že da predstavo za koliko bi “nadmorske” višine odstopale od realnih, če koncept geoida ne bi uporabljali za izhodiščno višino (nič metrov nad morjem).

Zadeva gre še dalje. Danes v veliki meri za merjenje višin uporabljamo sistem GPS – o katerem sem podrobneje že pisal in vam toplo priporočam, da si ta prispevek tudi preberete. GPS za določanje nadmorskih višin ne uporablja geoid, ampak elipsoid znan pod imenom WGS 84. Kaj pa je sedaj spet to? WGS 84 je elipsoid (geometrijsko telo), ki se najbolj prilega obliki celotne Zemlje. Sistem GPS elipsoid WGS 84 uporablja, kot ničto izhodiščno višino za celotno Zemeljsko površje. Ta elipsoid se res kar dobro prilagaja obliki Zemeljskega gravitacijskega polja (prej omenjenem geoidu). Težava pa je v tem da se ne povsem. In razlike na nekaterih krajih na Zemeljskem površju, lahko znašajo tudi do nekaj deset metrov. Tako je znano, da v Piranu na Tartinijevem trgu GPS sprejemniki kažejo višino 44 m. Zakaj? Zato ker na Tartinijevem trgu razlika v višini med geoidom AGM2000 (ki ga uporabljamo v Sloveniji) in elipsoidom WGS 84 znaša ravno okoli 44 metrov. Zato je za natančno določanje višin z GPS potrebno uporabljati korekcije. Te korekcije (proti plačilu seveda) pri nas zagotavlja sistem SIGNAL.

Geoid. Slika nam prikazuje kako nenakomereno je porazdeljen gravitacijski pospešek na Zemeljskem povšrju. Ralzike so zapisane v enoti miligal, ki znaša 1/100000 m/s^2 (Satelit Grace, NASA)

Sedaj pa pridemo do novice, ki je nekatere tako razburila, da so geodeti “nenadoma” znižali višino Triglava iz 2863,99 m na 2863,56 m. Razlog za to znižanje najverjetneje niso tektonski premiki, niti ne erozija, ampak drugačen način merjenja višine oz. uporaba druge izhodiščne točke. Prav tako so geodeti že pred časom izmerili, da se Slovenija vsako leto premakne za en centimeter zaradi v smeri približno proti severovzhodu. Zato, je za pričakovati, da se naše gore še vedno višajo. Zato pozdravljam take meritve, ki nam bodo dale bolj zanesljive podatke kaj se v resnici dogaja z našim prostorom.

Dobro. Triglav smo rešili. Kaj pa svet? Koliko je potem visok Everest? Je Everest sploh najvišja gora na Zemlji? Odvisno od definicije. Everest je gora z najvišjo nadmorsko višino – 8848 m. Na podoben način kot morje sledi obliki Zemljinega gravitacijskega polja, temu sledi tudi atmosfera. Zato je res na Everestu najredkejši zrak na Zemlji. Zaradi neokrogle (sferoidalne) oblike Zemlje pa vrh Everesta ni najbolj oddaljena točka od središča Zemlje. Po tej definiciji bi bila najvišja gora na Zemlji – 6263 m visok vulkan Chimborazo v Ekvadorju. Chimborazo je od Zemljinega središča oddaljen 6384,4 km ali kar 2163 metrov več kot Everest! Povedano drugače, če se na vrhu Everestu lahko pohvalite da dihate najbolj redek zrak, ste na vrhu Chimboraza najlažji, če se postavite na tehtnico. Zemlja pa ima še tretjo najvišjo goro na svetu – vulkan Mauna Kea na Havajih. Le ta dosega zgolj skromno nadmorsko višino 4207 m. Vendar gre za vulkan, ki je dobesedno zrasel iz oceanskega dna. Zato je v resnici Mauna Kea (merjeno od vznožja) visoka kar 10200 m.

Več informacij o tem kako in zakaj rastejo Alpe, pa dobite v tem blogu: https://bojanambrozic.com/2012/06/04/kratka-geoloska-zgodovina-slovenije/

Viri:

Blog je originalno objavljen na Bojanovi spletni strani https://bojanambrozic.com/

Bojan Ambrožič

Bojan Ambrožič je doktor znanosti, magister geologije, strokovni sodelavec v Centru odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije. Ljubitelj naravoslovnih znanosti, amaterski astronom, bloger. Če ga ne najdete v laboratoriju, hodi ali teče po hribih.