Človek prihodnosti

BLOG
19. julij 2018
prof. dr. Saša Novak
Človek, postavljen v bližnjo prihodnost: leto 2035. Tako blizu, da ni znanstvena fantastika, saj so predstavljene tehnologije že v razvoju, nekatere že razvite.

Pospeševalnik SuperKEKB čaka na trke!

BLOG
23. april 2018
prof. dr. Peter Križan
V novem trkalniku SuperKEKB na instititu KEK v Tsukubi na Japonskem se pripravljajo na prve trke pospešenih delcev, elektronov in pozitronov.

Je to protest?

BLOG
19. februar 2018
prof. Saša Novak
Znanost usmerja in definira naša življenja. Ne moremo se ji izogniti, družba se zaradi njenih dosežkov (današnjih in tistih izpred desetletij) nenehoma spreminja.

Center znanosti

BLOG
22. januar 2018
dr. Saša Novak
Upam, da bom lahko čez pet let kakšno popoldne kot obiskovalka preživela v zeleni trnovski hiši in v mislih ponavljala »Vau!«

Draga babica!

BLOG
11. december 2017
Žiga Štrancar
Draga babica, s fuzijo bom rešil tvoj paradajz!

Draga temna snov

BLOG
31. oktober, 2017
prof. dr. Maruša Bradač
Uloviti te poskušam že slabih dvajset let, ampak se nam fizikom in astrofizikom izmikaš.

Prelomno odkritje v gravitacijski astronomiji

BLOG
16. oktober, 2017
prof. dr. Andreja Gomboc
Pa jih imamo! Gravitacijske valove, ki so nastali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd. In hkrati tudi točen kraj njihovega nastanka.

Elektronska mikroskopija, zamrznjeni vzorci in Nobelova nagrada

BLOG
14. oktober, 2017
dr. Janez Zavašnik
Letošnja Nobelova nagrada za kemijo je bila podeljena trem raziskovalcem za razvoj metode v presevni elektronski mikroskopiji, ki omogoča preiskovanje bioloških vzorcev na atomarnem nivoju s pomočjo zamrzovanja.

Izjemna zgodba o gravitacijskih valovih

BLOG
3. oktober 2017
prof. dr. Andreja Gomboc
V znanosti je veliko zgodb o izjemnih odkritjih. Nekatera so izjemna zaradi pomena, ki so ga imela za znanost, nekatera zaradi posameznikov, ki so prispevali k njim, nekatera zaradi izjemnih naključij, ki so jih omogočila.

Znanstveniki so ugotovili …

BLOG
25. avgust 2017
prof. dr. Saša Novak
Končnega odgovora na marsikatero vprašanje znanost še vedno nima. To pa še vedno ne pomeni, da ga ima astrologija, sosedova teta ali reklamno sporočilo.

Popolni sončni mrk

BLOG
18. avgust 2017
Bojan Ambrožič
V ponedeljek, 21. avgusta bo v ZDA viden polni Sončev mrk. Popolni sončev mrk je redek astronomski pojav, ko Luna navidezno popolnoma zakrije Sonce.

Potepanje brez znanosti in celic

BLOG
24. junij 2017
dr. Matej Skočaj
Ker moji možgani, misli in um vsake toliko časa potrebujejo resno prevetritev, da se odklopijo od ponorelega sveta, sem laboratorijsko haljo za tri tedne zabrisal v koš za umazano perilo in se odpravil tja, kjer se je rojevala človeška civilizacija in kjer so se rodile pravljice tisoč in ene noči. In v deželi, kjer se je čas ustavil točno na dan 1. aprila 1979, sem dobil točno tisto, kar sem želel.

Belle II ready to roll!

BLOG
10. april 2017
prof. dr. Peter Križan
V blogih smo do sedaj govorili o posameznih sklopih detektorja Belle II, ki jih raziskovalci iz IJS, UL in UM skupaj s sodelavci iz 22 držav pripravljamo za prvo serijo meritev ob pospeševalniku SuperKEKB. Večina sklopov je že vstavljenih v spektrometer in jih trenutno ločeno testiramo.

Na lovu za biljoninkami sekunde

BLOG
prof. dr. Peter Križan
28. marec 2017
Pri eksperimentu Belle II bodo pri trkih elektronov in pozitronov v trkalniku SuperKEKB nastajali mezoni B. Ena izmed pomembnejših nalog tega eksperimenta bo raziskava, kako se obnašanje mezonov B spreminja s časom.

Biti dober mentor

BLOG
Majda Pavlin
27. marec 2017
Sistem financiranja mladih raziskovalcev je odličen način usposabljanja bodočih mladih znanstvenikov. Uspešnost tega usposabljanja pa ni odvisna le od kandidata, temveč v veliki meri tudi od mentorja. Študent in mentor morata družno prispevati k skupnemu zastavljenemu cilju. Ključ do uspeha so ztrajnost, medsebojno sodelovanje in zaupanje med študentom in mentorjem. Biti dober mentor pa ni enostavno,

Kozmični rekorder

BLOG
prof. dr. Peter Križan
12. marec 2017
Med kozmičnimi delci smo našli rekorderja, ki je v enem od sklopov spektrometra, elektromagnetnem kalorimetru, pustil rekordnih 150 GeV energije, to je petnajstkrat več, ko se je bo sprostilo pri trku elektrona in pozitrona v pospeševalniku SuperKEKB.

Znanost v Akvariju

BLOG
prof. dr. Saša Novak
6. marec 2017
Ko sem v soboto že drugič gledala predstavo Lutkovnega gledališča Ljubljana (tokrat kot spremljevalka svoje vnukinje), sem se ponovno počutila podobno, kot med predavanjem svojih ožjih sodelavcev na mednarodni konferenci. Rahla napetost na začetku in nato pomirjenost ob tekočem govoru in odličnem nastopu. Le da v Akvariju ni izgovorjena niti beseda.

Nekaj malega o pospeševalnikih

BLOG
prof. dr. Peter Križan
2. marec 2017
Druga epizoda znanstvene nadaljevanke o pripravah pospeševalnika SuperKEKB in detektorja Bell II v Tsukubi na Japonskem.

Zadnji manjkajoči kos

BLOG
prof. dr. Peter Križan
27. februar 2017
Te zanima napeta znanstvena nadaljevanka – tako rekoč resničnostni šov? Na institutu KEK v Tsukubi pripravljamo nov pospeševalnik SuperKEKB in nov detektor Belle II.

Verjameš v znanost?

BLOG
25. december 2016
prof. dr. Saša Novak
Dokaj neprimerno vprašanje, kajne?

Na lovu za osnovnimi delci

BLOG
14. december 2016
prof. dr. Peter Križan
Takole nekako izgleda povprečen dan, eden izmed približno šestdesetih, ki jih vsako leto preživim v Tsukubi na Japonskem, kjer na institutu KEK s sodelavci pripravljam nov poskus v fiziki osnovnih delcev.

Kako visok je Triglav?

BLOG
27. november 2016
Bojan Ambrožič
Na prvo žogo bi rekli, da je to vprašanje, na katerega odgovor poznamo prav vsi. Triglav je preprosto visok 2864 metrov. Vendar ne! Določitev nadmorske višine Triglava (in katere koli druge točke v Sloveniji) je v resnici veliko bolj zapleteno, kot se nam sprva zdi. V tem blogu bom poskušal pojasniti, zakaj.

Brez ekipe ni nič!

BLOG
21. oktober 2016
prof. Saša Novak
Prav rado se zgodi, da je izpostavljen le en član neke ekipe in seveda je to ponavadi vodja. Tudi v mojem primeru se je. Ob objavi pogovora v podkastu Številke so iz računalniškega ekrana poleg imena »Znanost na cesti« začele skakati različice mojih slik in izjav. Ampak, saj veste: brez ekipe ni ničesar!

Si za slam?

BLOG
2. oktober 2016
Majda Pavlin
Predstavitev znanstvenega dela v petih minutah je velik izziv in hkrati vaja, ki bo raziskovalcem na začetku kariere zagotovo še kdaj prišla prav. Dolgoveziti znamo vsi, medtem ko je kratka, jedrnata, zanimiva in hkrati dovolj prepričljiva predstavitev prava umetnost.

Bi morala biti elektrika kot zrak, ki ga dihamo?

BLOG
2. avgust 2016
prof. dr. Saša Novak
Zunaj je vroče kot v peklu. Sedimo v bifeju, srkamo hladno pijačo, skozi odprta vrata prihaja hladen piš iz klimatiziranega prostora.
Modrujemo o elektriki. TEŠ, še ena nuklearka, vetrnici, sončni paneli na strehi… Pa cena!!

Kaj pa doktorski študij?

BLOG
5. julij 2016
Majda Pavlin
Moja zgodba se začne na Fakulteti za Kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), natančneje na Katedri za fizikalno kemijo, kjer sem opravila raziskovalno delo za diplomo. Fizikalna kemija mi je bila vedno blizu in po zaključenih izpitih sem se odločila, da bo najbolje, da opravim še zadnji del, zaključim študij kemije in si poiščem službo.

Vsak sistem teži k najugodnejšem stanju

BLOG
4. julij 2016
dr. Marko Soderžnik
Post-doc me je odpeljal na Japonsko v Tsukubo, kjer že pol leta delam v enem najbolj priznanih inštitutov na svetu (NIMS). Moje področje so magnetni materiali in študij magnetnih domen s Kerr mikroskopijo.

Japanblogweb

BLOG
9. junij 2016
dr. Kristina Žagar Soderžnik
Kako so se v deželi vzhajajočega sonca in cvetočih češenj znašli dva mlada znanstvenika in njuna polletna hči, kaj tam počnejo, kaj jih preseneča in kaj veseli, redno poroča Kristina, Marko pa še jemlje zalet. Zoja vmes kaj modrega pripomni ali pa vsaj prispeva nagajiv nasmeh.

Osemmesečno doživetje v Kaliforniji

BLOG
6. junij 2016
Luka Suhadolnik
Pred nekaj dnevi sem se vrnil z osemmesečnega raziskovalnega dela na Univerzi v Kaliforniji, Riverside. Pred odhodom sem imel določena pričakovanja in predstave o življenju in delu na ameriških univerzah. Izkazalo se je, da večina stvari ni takih, kot sem si predstavljal.

Gelanski gumi v regenerativni medicini in prehrani

BLOG
30. april 2016
prof. dr. Saša Novak
Včasih človek pri prebiranju strokovne literature nevede vstopi v sosednje področje in pri tem se lahko zgodi vsaj dvoje: lahko se v hipu zgubi v nerazumljivem tujem svetu, ali pa neopazno prestopi v svet, ki mu je vsaj na prvi pogled znan.

Svila kot material v regenerativni medicini

BLOG
28. april 2016
dr. Nataša Drnovšek
Edinstvene mehanske lastnosti svile, njen sijaj in nežen občutek na koži, so pripeljale v razvoj tekstilne industrije, razširjene dandanes po celem svetu. Vendar pa je svila še precej več kot to.

Zobje iz epruvete

BLOG
26. april 2016
dr. Nataša Drnovšek
Zobozdravnik izpuli oboleli zob. Iz zobne pulpe zbere matične celice in jih uporabi za rast novega, biološkega, zoba. Znanstvena fantastika?

Igorjeva preobrazba

BLOG
12. januar 2016
dr. Janez Zavašnik
E-mail 24.11.2015: “Sporočam, da je letošnja letina Igorjevega mutanta (Il Mutante, Tomtato ali tudi Pomato) končana. Imel sem dve testni sadiki (če eno poje mačka, bo še vedno druga ostala za znanost)… Eno sem izkopal pred nekaj tedni, tazadnjo pa je v nedeljo vzela zmrzal.

Vinilke in CDji

BLOG
9. januar 2016
dr. Janez Zavašnik
Takole izgledata zapisa na stereo plošči »The Muppet Show«, ki jo je ponatisnila Radio-televizija Beograd v osemdesetih in na CD-ju, na katerem so morda zapisani zelo zanimivi podatki… 😉

Japonska

BLOG
3. januar 2016
Bojan Ambrožič
Japonska je dežela, ob kateri zagotovo vsi pomislimo na visoko tehnologijo. In ravno zato imamo srečo, da smo tudi na Institutu “Jožef Stefan” vzpostavili bilateralno sodelovanje s Centrom za nizko temperaturno znanost na Univerzi Hokaido v Saporu. V okviru tega projekta sva se z mentorjem Sašom Šturmom odpravila na enotedenski obisk te univerze

Nazaj k naravi

BLOG
31. december 2015
dr. Matej Skočaj
V bliskoviti evoluciji in revoluciji zadnjih destletij smo izgubili stik z naravo in občutek do sočloveka. Zdi se, da je povsod zavladala ista vrednota: samo in le denar. Več kot ga je, bolj smo požrešni in manj dojemljivi za prave probleme tega sveta.

Kaj ima sreča opraviti s poplavami?

BLOG
30. december 2015
prof. Saša Novak
V zadnjih letih so bili poplavni dogodki kar pogosti: l. 2010, 2012 in 2014. Letos smo jim očitno ušli.

Doktorat je za znanstvenike neke vrste vozniški izpit

BLOG
19. januar 2016
dr. Mojca Jež
Znanost je osupljiva, velikokrat neverjetna, nepričakovana, izredno zanimiva in čudovita. Želim si, da bi jo kot tako videli tudi ljudje, ki se z njo ne ukvarjajo neposredno.

Nanohrana

BLOG
13. december 2015
prof. Saša Novak
E171, superduper white, titanov oksid, naravni mineralni dodatek, ..

Čisto prvi na svetu

BLOG
31. oktober 2015
Bojan Ambrožič
Redkokdaj se lahko pohvalimo, da smo v nečem čisto prvi. Znanost sicer ves čas funkcionira na ta način, da poskušamo priti do nekega spoznanja prvi. Tokrat pa smo na Institutu “Jožef Stefan” kot prvi na svetu pridobili posebno tehniko presevne elektronske mikroskopije, s katero je mogoče na subatomskem nivoju opazovati tekočine.

Če bi vso Zemljo stalili, bi imela enako povprečno sestavo kot meteoriti

BLOG
1. oktober 2015
Bojan Amrbožič
23. septembra 2015 sem na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjal svoje magistrsko nalogo z naslovom Metamorfni procesi v meteoritih Jesenice in Jezersko. S tem sem si pridobil strokovni naziv magister inženir geologije. Ampak to je le zaključek neke zgodbe.

Počitnice v glavi

BLOG
13. julij 2015
Dr. Saša Novak
Brez posebnega znanstvenega raziskovanja lahko ugotovimo, da smo dopustniki različnih vrst.

Osnovno in aplikativno raziskovanje

BLOG
7. junij 2015
Luka Suhadolnik
Ne glede na to, ali gre za razvoj podjetniške ideje ali za reševanje visokotehnološkega problema, v vsaki stvari iščem poslovno priložnost in imam v mislih uporabnost tistega, kar razvijam.

Ko sovražnik postane prijatelj

BLOG
7. junij 2015
Anže Rogelj
Med svojim delom sem izluščil še eno pomembno življenjsko lekcijo: sovražnik lahko s pomočjo človeške iznajdljivosti in novih idej postane pomemben zaveznik in prijatelj.

Preverjanje hipotez

BLOG
1. junij 2015
Luka Suhadolnik
Posel, ki je zgrajen na nepreverjenih predpostavkah, je posel, ki je skoraj zagotovo obsojen na neuspeh. Zato je tako v podjetništvu kot v znanosti nujno preveriti vse hipoteze, ki jih postavimo na začetku razvoja ali kadarkoli med razvojem izdelka, tehnologije ali storitve.

Znanost in podjetništvo

BLOG
27. maj 2015
Luka Suhadolnik
“Možnost, da se mi uresničijo sanje, je tisto, kar dela življenje zanimivo.” – Paulo Coelho, Alkimist

Kdo naj poroča o znanosti?

BLOG
11. marec 2015
dr. Saša Novak
Dolgoletni prijatelj se mi je med pogovorom o zmanjšanju budžeta za znanost zazrl v oči in resno vprašal: “Kaj pa imamo od znanosti? Kaj ste pa sploh naredili? Kaj si pa, recimo, ti naredila?” In zavedla sem se, da o svojem delu in uspehih skoraj nikoli nisem govorila.

Bi šlo tudi v Sloveniji?

BLOG
Katja König
23. januar 2015
Ko sem po končanem doktoratu iz materialov pred tremi leti z družino odšla na Dansko, so me nekateri verjetno uvrstili v kategorijo ”beg možganov”, a smo se po končanem podoktorskem izpopolnjevanju vrnili, bogatejši za mnogo izkušenj in spoznanj.

Nanotehnološka Pandorina skrinjica

BLOG
Matej Skočaj
12. november 2014
Drobtinice, ki jih popotnik pušča na svoji poti, se nekega dne lahko povežejo v okusno pogačo. Pomislek, če so v njej nanodelci in kakšen učinek bi utegnili imeti, pa raziskovalca vodi na nova zanimiva potovanja.

Doktoriral sem, kaj pa sedaj?

BLOG
Matej Skočaj
27. julij 2014
Vsi fantastični civilizacijski premiki nam dajejo upanje, da je vse mogoče. Žalostno je edino to, da se posamezniku kdaj zazdi, da je skok na luno lažji, kot pa najti službo v teh turobnih časih.

Znanost in strast

BLOG
Gregor Veble
8. junij 2014
Za večino znanstvenikov znanost ni samo služba ali pač tisto delo, v katerem s(m)o dobri, pač pa je to strast in način življenja.

Kdo bo razrezal torto?

BLOG
11. maj 2014
dr. Saša Novak
Čigava bo torej torta s prvo svečko? Zelo velika bi morala biti, da bi se z njo lahko posladkali vsi, ki so ustvarili in ustvarjajo Znanost na cesti. Morda bi morali ob tej priložnosti posebej povabiti tudi koga, ki je s pretnjami o zmanjšanju sredstev za znanost spodbudil razmišljanje – iti na cesto in kaj tam početi, in s tem zasadil seme ideje o Znanosti na cesti. Nekoga, ki nam reže kruh in bi morda znal tudi torto!