ZNANOST IN INOVACIJE SPREMINJAJO SVET

Prispevek je bil prvotno objavljen v Sobotni prilogi Dela.

Zgodba, ki se mi je napletla med potjo v Cankarjev dom, gre nekako takole: Pod Prešernovim spomenikom sta se srečala za ta čas nenavadna možakarja: sivolas, okrogloličen gospod na starodobnem invalidskem vozičku in slabo stoletje mlajši moški z belim metuljčkom okoli vratu in dolgimi, umetelno zavitimi brki. Prvi je ravno potarnal čez svojo putiko, ki ga je posedla na invalidski voziček, drugi pa je med tem nemirno pogledoval na uro, obešeno na verižici za pasom. Namenjena sta bila na podelitev državnih nagrad za znanost in inovacije, da slišita, kaj so znanstveniki počeli zadnje čase. Nadvse rada bi tudi poklepetala s kakšnim sodobnim učenjakom.

Baron Žiga Zois, razsvetljenski mecen, in Janez Puh, genialni inovator in pionir na področju mehanike, sta živela v različnem času. A njuni poti sta se kljub stoletju razlike v marsičem prepletali. Povezovala ju je želja po razumevanju, ustvarjanju in nenehnem napredku.

V moji zgodbi, ki se dogaja zvečer 28. novembra 2024, je Zois vljudno pohvalil Puha za njegov izjemen inženirski duh ter preboje na področju tehnologije. Puh pa je Zoisu vrnil priznanje za njegov prispevek k širjenju znanja in ustvarjanju intelektualne klime, kar je močno podprlo razvoj inovacij. Slišala sta, da je slovenska znanost v svetovnem vrhu. Zanimalo ju je, ali je sodobna znanost nadaljevanje njunih sanj – iskanje odgovorov na ključna vprašanja in izboljšanje življenja.

«Si predstavljaš, Žiga,« je rekel Puh in si privihal brke, »kaj vse bi midva lahko naredila z vsem znanjem in tehniko, ki jo imajo danes na voljo raziskovalci in inženirji?« Zois je v odgovor prikimal in se zadovoljno nasmehnil. »Mogoče res, Janez, ampak ne pozabi, da se nagrade imenujejo po nama.« »Že res, spoštovana gospoda,« se je tedaj oglasil Prešeren, ki je s knjigo v roki stal za njima in poslušal njun pogovor, «ampak ne pozabita, da so se najprej imenovale po meni». »Drži,« je prikimal Zois, obrnil voziček proti Wolfovi in vsi trije so se napotili proti Cankarjevem domu.

»Saj res, se je začudil Prešeren sredi Kongresnega trga, »je danes državni praznik?« Zois je odkimal. »Ne še. Naslednje leto bo podelitev 9. novembra, na predvečer predlaganega državnega praznika. Predlog je še v postopku. Ne vem, kje se je zataknilo, ampak verjamem, da bo praznik kmalu potrjen. Vendar dan znanosti ne bo dela prost dan, kot je tvoj.«

Od Prešernovih do Zoisovih in Puhovih nagrad

Pestro zgodovino Prešernovih nagrad je pred kratkim (23. novembra letos) v Sobotni prilogi orisal Marko Prpič. Članek kar kliče po primerjavi s Zoisovimi in Puhovimi nagradami.

Prve nagrade za znanstvene dosežke so bile podeljene kot del Prešernovih nagrad, ki so zajemale umetnost in znanost. Kasneje so nagrade za znanstvene dosežke izločili in jih med letoma 1957 in 1991 podeljevali iz sklada Borisa Kidriča. Leta 1997 so bile prvič podeljene Zoisove nagrade. Osem let kasneje so se pridružila Puhova priznanja, leta 2017 pa na pobudo Inženirske akademije Slovenije še Puhove nagrade za inovacije. Tako se jih je nabralo petnajst, med tem ko je Prešernovih skupno osem.

Najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti in inovacijah vključujejo nagrade za življenjsko delo, nagrade za vrhunske in priznanja za pomembne dosežke na področju raziskovalne dejavnosti in inovacij. Zoisove nagrade postavljajo v ospredje temeljne raziskave in znanstveno odličnost, Puhove pa izpostavljajo neposreden vpliv na gospodarstvo in družbo. Priznanje ambasador/-ka znanosti je namenjeno posameznikom/-cam, ki so s svojim delovanjem v tujini pomembno prispevali k promociji slovenske znanstvene ali razvojne dejavnosti.

Kdo predlaga, izbira in kdo lahko dobi nagrado?

Kandidate za nagrade predlagajo univerze in visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, akademije, gospodarske organizacije in fizične osebe. Letos je na javni razpis prispelo 60 vlog. Pregledal jih je Odbor RS za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki ga vključno s predsednico sestavlja 15 strokovnjakov in strokovnjakinj s področij naravoslovja, tehnike, ved o živem in družboslovja. Članice in člane s štiriletnim mandatom (ki ga ni mogoče podaljšati) imenuje Vlada RS. Naloga Odbora je oceniti znanstveno odličnost, družbeno koristnost in inovativnost dosežkov, pri tem pa so člani neodvisni in zavezani k izogibanju navzkrižja interesov.

Odbor vsako leto podeli največ dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo, štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj, eno priznanje ambasador oz. ambasadorka znanosti Republike Slovenije in skupno do največ tri Puhove nagrade ali priznanja, od tega največ eno nagrado za življenjsko delo. V primeru, da Odbor presodi, da za neko nagrado ali priznanje ni ustrezne vloge, je ne podeli.

Članice odbora, nominiranke in nagrajenke

Častitljivi gospodje Zois, Puh in Prešeren so prispeli v Cankarjev dom. Preddverje je bilo že polno slavnostno oblečenih ljudi. Prijazne hostese so čudnim patronom dovolile pokukati v dvorano, kjer je ravno potekala generalka za nagrajence. Prešeren je debelo pogledal in zmajal z glavo: »Tudi ženske so na odru,« je zašepetal. »Čudno, se vama ne zdi?« Zois je že na pol pokimal, ko se je oglasil najmlajši med njimi: »Vidva sta pa res iz prejšnjih stoletij!«

Iz prej omenjenega članka v Sobotni prilogi izhaja, da med prejemniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada za znanstvene dosežke ni bilo žensk. Niti ene. Z naraščanjem števila doktoric znanosti so se začele pojavljati tudi Zoisove nagrajenke. Od l. 2021 dalje je delež kandidatk blizu deleža registriranih raziskovalk (svetli stolpci v grafu), delež dejansko nagrajenih (temni stolpci) pa od takrat pada. Leta 2017 sta bili med 29 prejemniki nagrad le dve raziskovalki, le v letih 2021 in 2015 se je delež žensk povzpel na in čez polovico. Letos je od 39 % kandidatk na odru stalo le 22 % nagrajenk.

»Konec koncev,« je poskusil Zois prikriti, da je prišel iz 17. stoletja, »če se lahko dandanes pogovarjaš z nekom na drugi strani Zemlje ali pa celo v vesolju, zakaj pa ne bi ženske objavljale knjig, znanstvenih člankov in tehničnih patentov? Ampak poglejta, samo štiri so na odru. Zakaj se jih pa pravzaprav ne prijavi več?«

Prav taka pripomba se kdaj sliši tudi med novodobnimi komentatorji znanstvenih »zvezd«. »Samonominacij« v znanosti ne poznamo. Kandidate predlagajo pravne in fizične osebe, ki prepoznajo izjemne dosežke in njihove avtorje. Kandidat/-ka mora z nominacijo soglašati, tu pa sta na delu »samocenzura«, ki ji morda botrujeta pretirana skromnost in strah pred izpostavljenostjo, ni pa mogoče izključiti tudi nezavedne pristranosti pri prepoznavanju najboljših. 

Puh je potegnil iz žepa pametni telefon in, še vedno navdušen nad preprosto dosegljivostjo vsega, odprl spletno stran Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Nekaj časa jo je proučeval in potem komentiral: »Delež nagrajenk za življenjsko delo je pa v splošnem frdamano nizek. Je pa res, da je po SURSu med osebami z doktoratom v starosti 65-69 let le šest odstotkov žensk. Kandidatk za življenjsko delo torej ni prav veliko,” je modroval. Zois je pokimal in, da bi se postavil z razgledanostjo, pripomnil: »Si pa hitro našel te podatke. Si poguglal ali si zanje vprašal Chat GPTja?«

Od izpušnih do kvantnih sistemov 

Zgodba sledi našim trem vrlim možem v Gallusovo dvorano na prvi balkon, kamor jih namestili zaradi Zoisovega vozička. Živahen klepet v dvorani je počasi zamrl. Na platnu se je izpisal napis »Slavimo odličnost, navdihujemo prihodnost!«, zadonela je orkestralna glasba. Dvorano je preplavila vznesenost. Po uvodnih stavkih je zazvenela himna, ob kateri je Prešeren ponosno dvignil glavo in namenil pronicljiv pogled kolegoma. Ob delu »prepir iz sveta bo pregnan« je zmajal z glavo. Ko je opazil, da se televizijska kamera obrača proti njemu, se ji je še malo nastavil, v upanju, da Primičeva Julija gleda direktni prenos. »Ni direktnega,« je šepnil Zois, ki je uganil njegovo misel. »Posnetek bo šele po rokometni tekmi.« »Ne sekiraj se,« ga je tolažil Puh. STA direktno prenaša na spletu. Danes gre menda vse tako.«

Imena nagrajencev so bila pred podelitvijo do lani javna skrivnost. Letos so znana že od razglasitve v Centru Rog štirinajstega oktobra, vendar so bili naši vrli možje takrat še v svojem času. Zato so s svojimi pametnimi telefoni slikali QR kodo na platnu in pozorno prebrali kratke obrazložitve nagrad. Zoisa je zelo mučilo vprašanje, če znanost že zna rešiti težave bolnikov s srčnim popuščanjem in putiko, Puha pa, v čem je skrivnost Akrapovičevih sistemov in kaj pomeni vodikova ekonomija. Prešeren je le preletel napisano. Obetal si je predvsem poslušati zven sodobnih rim. 

Na oder so začeli prihajati nagrajenci in nagrajenke, pospremil jih je aplavz tisoč parov rok v dvorani. Letos nagrajeni dosežki prinašajo preboje na številnih področjih, ki bodo pomembno vplivali na prihodnje tehnologije, napredek v medicini in družbi, s tem pa na vsakdanje življenje. Izpostavljeni so bili inovativni katalizatorji, ki omogočajo široko uporabo gorivnih celic z manjšo porabo platine, in napredni izpušni sistemi, ki postavljajo svetovne standarde v motošportu in industriji. Raziskave na področju genetike in računalniška obdelava ogromnega števila podatkov, zbranih z analizami vzorcev, so podprle personalizirano zdravljenje kroničnih bolezni, medtem ko razumevanje različne presnove holesterola pri moških in ženskah in novi modeli zdravljenja izboljšujejo medicinske prakse. Pomembni koraki so bili narejeni pri razvoju okolju prijaznih materialov, diagnostiki kvantnih sistemov ter razumevanju kompleksnih pojavov v elektromobilnosti. Arheološka odkritja razkrivajo skrivnosti starodavnih civilizacij in nas z odkrivanjem vzrokov za njihove vzpone in padce opozarjajo na nevarnosti za razvoj in obstoj sodobne civilizacije. Razvoj matematičnih orodij in naprednih računalniških simulacij bo pripomogel k učinkovitosti industrijske prakse. Spoznanja na področju okoljske etike in otroškega razvoja pomagajo pri reševanju pomembnih družbenih izzivov. Zaploskali smo tudi pomembnim dosežkom v kemijskem inženirstvu in molekularni biologiji.

Puh je še posebej pozorno prisluhnil ob omembi novih poti za zdravljenje bolnikov, ki se ne odzivajo na obstoječa zdravila, Zois pa ni mogel skriti navdušenja nad razvojem okolju prijaznih materialov za pretvorbo in shranjevanje energije. “To!« je zaploskal, da so se vsi ozrli k njemu. »Vedno sem se spraševal, kako bi lahko shranili energijo.« Ko je bil prikazan napredek srčno-žilne medicine, je hotel Zois vstati, a je bil prepočasen in mu je to s težavo in Prešernovo pomočjo uspelo šele ob koncu razlage o dosežkih na področju numerične matematike. »Nisem vedel, da te tako navdušuje matematika,« je pripomnil Puh.

»Mislim, da nisem med najbolj neumnimi, ampak vse tole se mi je slišalo kot znanstvena fantastika,« je ob koncu podelitev nagrad in priznanj komentiral Zois in nadaljeval: »Naravnost neverjetno! Zdravijo že skoraj vse bolezni, vozijo se z letali, letajo po vesolju, pogovarjajo se na daljavo brez žic, vse knjižnice tega sveta imajo v telefonih, …« Od navdušenja je bil kar zasopel. Čutil je, da ga stiska pri srcu, ampak ga ni preveč skrbelo, kajti ta dan je bil v času, ko bi mu sodobna medicina gotovo lahko v hipu pomagala.

Prešeren je bil ves čas globoko zatopljen v razmišljanje o poeziji, baletu in glasbi, ki so prepletali podeljevanje nagrad. Povezovalec je namreč povedal, da je glasbena podlaga delo umetne inteligence pod nadzorom pravega skladatelja. »Zanimivo in sploh ne slabo,« je nerad priznal.

Znanost je vsepovsod

Trije spoštovanja vredni gospodje, ki so se v moji zgodbi pripeljali po časovni premici skozi stoletja, so bili upravičeno navdušeni. Znanost je prinesla ogromen napredek na vseh področjih življenja, česar se pa z današnje perspektive večinoma niti ne zavedamo. Pa bi bilo morda življenje lepše, če bi se. S to mislijo je bilo v scenarij slovesne podelitve vpletenih pet video utrinkov, ki so nas poskušali spomniti, da znanost na mnogih področjih izboljšuje naša življenja.

Videli smo primer robotsko podprte rehabilitacije v Rehabilitacijskem centru Soča, kjer se pacienti ponovno urijo v hoji s pomočjo eksoskeletov. Nevrologinja z ljubljanske Nevrološke klinike nas je spomnila, da smo hitro starajoča se družba in zato poleg raziskav za izboljšanje življenja potrebujemo tudi empatijo do starejših, zlasti tistih, ki jih je prizadela demenca. Izpostavljen je bil velik pomen temeljnih raziskav, ki dostikrat pripeljejo do vrhunskih inovacij. Tako je, na primer, pri raziskovanju skrivnosti vesolja v CERNu, v katerem sodeluje tudi Slovenija, nastal svetovni splet. Znanost pomaga k dosežkom tudi v poslovnem okolju, kjer je kakovost spanja pomembna za sprejemanje vsakodnevnih odločitev in učinkovitost delovanja. Na koncu smo slišali še navdihujoč pozdrav Nasinega astronavta slovenskih korenin. Spomnil je, da so znanstveni eksperimenti v vesolju prinesli vrsto novih spoznanj o Zemlji, ki koristijo vsakdanjemu življenju ljudi na našem planetu. Pozval nas je k drznim sanjam in zaključil: »Edine omejitve so tiste, ki si jih postavite sami«.

Žiga Zois, Janez Puh in France Prešeren so v moji domišljiji, globoko zamišljeni, sedeli še nekaj časa po tem, ko se je Gallusova dvorana izpraznila. Potem je Zois potegnil iz žepa mošnjiček, ga razvezal in pogledal vanj. Prav veliko mu ni ostalo. Nič zato. Izvedel je, da financiranje raziskav ni več v domeni bogatih mecenov, ampak naloga države. Slavnostni govorec je celo napovedal, da se bo vlaganje v znanost povečala. Zois se je zadovoljno muzal, kot bi si mislil, da je bilo v njegovem času vredno vlagati v pamet Slovencev. Veliko so naredili.

dr. Saša Novak

Nekdanja članica Odbora RS za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti