13. 3. 2026, Saša Novak in ekipa “Um in usta”
»Ah, dajte no! Kdo si pa ne zna umivati zob?«, sem si mislila, ko je moj potencialni novi zobozdravnik kot pogoj, da me sprejme, postavil udeležbo dvourne šole ustne higiene. Nisem imela izbire. Sicer pa je moj življenjski moto, da nobeno novo znanje ni odveč.
Po dveh urah predavanja ob dokaj neprijetnih slikah z veliko rdeče barve, sem, čeprav nerada, morala priznati, da je bilo koristno. Takrat se je namreč začelo zdravljenje nečesa, česar moj prejšnji zobozdravnik ni prepoznal kot težavo. Časi so bili pač drugačni. Zahvaljujoč prav tistemu pogoju imam danes še skoraj vse zobe. Morda bi sicer umetni izgledali lepše, ampak – kdo si pa želi vsadke ali protezo?
Prirojena in v času raziskovalne kariere nadgrajena radovednost me žene, da sledim vse mogočim temam, ki se me kakorkoli dotaknejo. Tako sem naletela tudi na zanimiv poziv Medicinske fakultete UL, ki vabi k sodelovanju v raziskavi povezave med ustnim zdravjem in kognitivnimi sposobnostmi. Pogoj za sodelovanje je, da imajo udeleženci svoje zobe (vsaj nekaj) in da imajo v družini osebo z demenco. K sreči prvega in na žalost drugega izpolnjujem in vesela sem bila obvestila, da sem sprejeta med prostovoljne preiskovance.
Ker je to tudi lepa priložnost pokazati, kako poteka znanstvena raziskava od samega začetka, sem ekipi raziskovalcev »Um in usta« zastavila nekaj vprašanj.
Raziskava, ki jo začenjate, ima zanimiv naslov, ki pritegne pozornost. Kaj nam želi sporočiti?
Naslov »Um in usta« nam razkriva dve področji, na kateri se osredotočamo v raziskavi: kognitivne sposobnosti in zdravje ustne votline. Zanima nas, kako sta ti dve področji povezani in ali lahko z usmerjenimi spremembami življenjskega sloga, ki vzdržujejo in krepijo ustno zdravje ter delovanje možganov, dosežemo opazne izboljšave zadovoljstva z življenjem oziroma počutja. S počutjem v tem primeru mislimo splošno zadovoljstvo z vsakodnevnim delovanjem, razpoloženjem in sposobnostjo opravljanja običajnih aktivnosti.
Kakšna je hipoteza raziskave?
Predvidevamo, da bomo zaznali povezanost med ustnim zdravjem in kognitivnimi sposobnostmi, kar pa ne bo vključevalo tudi vzročnosti.
Vpeljali bomo sistem aktivnosti, ki na posamezniku prilagojen način vplivajo na ustno zdravje z uporabo različnih pripomočkov in pomagal (zobne ščetke, brošure, namizne igre,…), poleg tega pa raziskava vključuje tudi delavnice z resnimi igrami in aktivnostmi za vadbo kognitivnih sposobnosti. Pričakujemo, da bodo aktivnosti udeležencem pomagale ohraniti ali izboljšati zdravje ustne votline in zadovoljstvo z življenjem.
Na ravni celotnega projekta bomo ugotavljali tudi medsebojne povezanosti širokega nabora dejavnikov tveganja za razvoj kognitivnega upada in krhkosti, kot so kajenje, uživanje alkohola, genetski dejavniki, sladkorna bolezen, prehrana itd.
Kako bo potekala raziskava?
V študijo bomo vključili dve skupini po 50 preiskovancev:
- svojce oseb z demenco, ki poslabšanja kognitivnih funkcij nimajo, a imajo zaradi sorodstvene vezi večje tveganje za kognitivni upad.
- posameznike, ki zaznavajo, da njihovo kognitivno delovanje peša, vendar se to še ne odraža na testih, osebe z blago kognitivno motnjo in osebe z blago demenco.
Obe skupini bosta prejeli pripomočke za vzdrževanje ustne higiene, poleg tega bosta vključeni v aktivnosti za krepitev kognitivnih sposobnosti. Primerjali bomo nastale razlike tako znotraj skupin kot med skupinama.
V kakšne preiskovalne metode bodo vključeni udeleženi?
Predvidene tehnike so za udeležence neboleče in neinvazivne:
- odvzem vzorca ustne mikrobiote, ki bo pridobljen z brisom hrbtišča jezika,
- odvzem vzorca krvi,
- celovit pregled ustne votline in rentgensko slikanje zob s prenosno rentgensko napravo,
- meritve možganske aktivnosti z neinvazivno tehniko elektroencefalografije (EEG)
- reševanje vprašalnikov za oceno kognitivnih sposobnosti, ustnega zdravja, splošnega počutja in zdravja.
Udeleženci bodo prejeli pripomočke za vzdrževanje optimalne ustne higiene in dostop do spletne platforme za igranje iger za ohranjanje kognitivnih sposobnosti (Eligence).
Udeleženci lahko kadarkoli brez pojasnila odstopijo od sodelovanja.
Zakaj je razrešitev vprašanja o vplivu ustnega zdravja na um/kognicijo pomembna?
Če se bo izkazalo, da sta ustno zdravje in kognicija povezana, lahko vpeljava sprememb na tem področju predstavlja nov in razmeroma enostaven način za ohranjanje kognitivnih sposobnosti. Ta ugotovitev bi lahko imela poleg koristi posameznika tudi velik javnozdravstveni potencial in pozitivne dolgoročne posledice.
Kakšna pa je sestava vaše raziskovalne skupine?
Naša raziskovalna skupina vključuje raziskovalke in raziskovalce različnih strok z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda vsesorte, izobraževanje o naravi in zdravju. V ekipi so strokovnjaki s področja dentalne medicine, psihologije, biopsihologije, kognitivne znanosti, nevroznanosti, nevrobiologije, farmacije, sociologije in socialnega varstva.
Raziskava je del evropskega projekta COMFORTage (https://comfortage.eu/), ki ga financira Evropska unija (HORIZON – Health throughout the Life Course) in združuje 39 partnerjev različnih strok iz 12 držav. Celoten projekt je usmerjen v razvoj personaliziranih pristopov za preprečevanje in obvladovanje kognitivnega upada ter krhkosti, pri čemer združuje znanstvene dokaze, digitalne tehnologije, prilagajanje življenjskega sloga in podporo skupnosti.
In kaj bo sledilo, če hipotezo potrdite?
Najprej bo sledilo preverjanje izsledkov na večjih vzorcih, v mednarodnem merilu, in če bodo izsledki trdni, snovanje in uvajanje sprememb v prakso ter ozaveščanje javnosti o skrbi za ustno in kognitivno zdravje.
Še sprejemate nove prostovoljce?
Ja, še sprejemamo prostovoljce, stare med 40 in 75 let, ki imajo oziroma so imeli svojca z demenco ali kognitivnim upadom. Vse, ki jih raziskava zanima, vabimo, da nas kontaktirajo na e-naslov uminusta@gmail.com. Z veseljem jim bomo odgovorili na vprašanja oziroma predali informacije o sodelovanju.