Urbano kmetijstvo

prof. dr. Tjaša Griessler Bulc, UL
moderatorka: Renata Dacinger

“napovedano”

(predvidoma) Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
Dogodek v sodelovanju z ZRC SAZU

Berlin ima 3,75 milijona prebivalcev, ki so odvisni od hrane, ki jo za njih pridelajo drugje. V prihodnosti pa si bodo lahko Berlinčani gojili na primer solato na okenskih policah, krompir na balkonih, paradižnik pa na strehah. Z urbanim kmetijstvom bi si mesta v prihodnosti zagotovila večjo odpornost na prihajajoče spremembe v obdobjih suš, poplav in zaradi zmanjševanja ogljičnega odtisa, torej transporta.

Za pridelavo hrane potrebujemo zemljo, vodo, hranila in sonce. Ker v mestu ni na voljo površin za kmetijstvo, lahko uporabimo terase, strehe in degradirane površine, za zalivanje lahko uporabimo prečiščeno deževnico in odpadne vode ter kot hranila naše iztrebke. Vsaka od teh rešitev za urbano kmetijstvo ima svoje prednosti pa tudi tveganja. Zemlja je lahko onesnažena, odpadne vode lahko vsebujejo škodljive snovi, deževnica je lahko onesnažena z živalskimi iztrebki. Kje lahko dobimo hranila? Z iskanjem odgovorov na taka vprašanja se ukvarjajo v mestih, ki so vključena v program Obzorje 2020 z imenom Edicinet, med njimi je tudi Berlin. Odgovori niso preprosti, niso enaki za vse primere, so pa mogoči, saj si z uporabo ločevanja odpadnih voda in robustnih zelenih tehnologij lahko pomagamo k mnogim rešitvam.

V naravi snovi krožijo in tako bi moralo biti tudi v mestih. Vse, kar nastane v mestu, lahko primerno obdelamo in ponovno uporabimo.

Prof. dr. Tjaša Griessler Bulc je biologinja, leta 1990 je diplomirala na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in se tam istega leta zaposlila kot mlada raziskovalka. Leta 1993 se je zaposlila na Inštitutu za vode Republike Slovenije, leta 1998 pa kot raziskovalka in solastnica v podjetju Limnos za aplikativno ekologijo. Leta 2009 se je vrnila na Univerzo v Ljubljani in se zaposlila na Zdravstveni fakulteti, Oddelku za sanitarno inženirstvo, 2010 pa še dopolnilno na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Inštitutu za zdravstveno hidrotehniko.
Vseskozi je močno vpeta v mednarodni prostor, tako na raziskovalnem področju kot tudi z aktivno vlogo v mednarodnih organizacijah. Pri svojem raziskovalnem delu je usmerjena predvsem na področje zelenih tehnologij za zmanjševanje vplivov na okolje in človeka. Raziskovalno deluje na področju sanitarnega in ekološkega inženirstva, kjer v interdisciplinarnih timih proučuje tveganja za človeka, zlasti pri posledicah in sanacijah onesnaženja okolja. Objave so usmerjene predvsem na področje ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami ter njihovo ponovno uporabo za zelene in pridelovalne površine v procesu prilagajanja naselij na podnebne spremembe in s tem povezanimi tveganji. Sodelovala je pri 58 mednarodnih in domačih projektih. Kot vodja delovne skupine za trajnostno odvajanje in čiščenje odpadnih voda v okviru nevladne organizacije Svetovnega partnerstva za vode (Global Water Partnership) poskuša vpeljati sonaravne rešitve za zmanjševanje emisij in povečevanje kakovosti bivanja človeka širom po svetu.