Globalno segrevanje je tema, o kateri se govori vse pogosteje. Sploh pa letos, ker smo aprila in maja imeli “rekordno” slabo vreme. Kljub temu pa se v javnosti še vedno pojavljata naslednji vprašanji. Prvič: ali globalno segrevanje res obstaja? In drugič: če že sprejmemo, da globalno segrevanje že obstaja, ali je le to samo del nekega naravnega cikla ali pa smo globalno segrevanje povzročili ljudje s kurjenjem fosilnih goriv?

Najprej je pomembno, da razumemo, da to niso politična vprašanja. To so vprašanja, s katerim se ukvarjajo poklicni znanstveniki – klimatologi. Velikokrat tudi slišimo, da še med znanstveniki ni konsenza, ali globalno segrevanje obstaja ali ne. To ne drži. V letu 2016 je bilo na to temo objavljenih več kot 12000 znanstvenih raziskav (op. znanstvenih člankov) in 97 % od teh potrjuje obstoj globalnega segrevanja in ga hkrati razlaga kot posledico človeških aktivnosti.

Meteorološki podatki kažejo, da se je povprečna temperatura na Zemlji med letoma 1880 in 2012 dvignila za 0,85 °C. Zemlja se tudi vse hitreje segreva. Pred letom 1979 se je povprečna temperatura vsako desetletje dvignila za 0,07 °C, po letu 1979 pa je segrevanje pospešilo na 0,13 °C na desetletje. Te spremembe se na prvi pogled zdijo neznatne. Vendar niso. Ravno nasprotno. Med ledeno dobo je bila povprečna temperatura na Zemlji le 5 do 8 °C nižja, kot je danes. Zato sprememba 1 °C pomeni ogromno klimatsko spremembo.

Med najbolj očitne znake globalnega segrevanja ali ohlajanja sodi nazadovanje oziroma napredovanje ledenikov. To zato, ker ledeniki lahko obstanejo samo, če je več let zapored dovolj hladno oziroma če zapade dovolj velika količina snega. Trenutno se izrazito talijo oziroma nazadujejo skorajda vsi ledeniki nas svetu. Ledeniki vsebujejo 75 % vse sladke vode na svetu. Samo zaradi njihovega taljenja se gladina morja letno dvigne za 0,8 mm.  Še za dodatne 2,5 mm letno pa zaradi drugih dejavnikov, npr. večanje volumna vode kot posledica naraščanja temperature oceanov. Če bi se stalil ves led vseh celinskih ledenikov in led v obeh polarnih kapah, bi se višina morja dvignila kar za 70 metrov. Kako katastrofalne bi bile to posledice za nižje ležeče predele, si lahko ogledate na tej povezavi.

Torej (vsaj v znanosti) dvomov o resničnosti globalnega segrevanja ni. Kaj pa o vzrokih? Kako vemo, da globalno segrevanje ni posledica naravnih ciklov, npr. cikla Sončevih peg ali pa povečanega vulkanizma? Meritve koncentracije ogljikovega dioksida (CO₂-ja) v Zemljini atmosferi kažejo, da njegova koncentracija narašča od začetka meritev (leta 1950). Trenutno znaša 0,041 %, kar je skorajda dvakrat več, kot je znašala leta 1750, tik pred začetkom industrijske revolucije (0,028 %). Z meritvami izotopske sestave ogljika pa so kemiki ugotovili, da naraščanje koncentracije CO₂ ni posledica intenzivnejšega vulkanizma, ampak da presežek CO₂ prihaja zaradi kurjenja fosilnih goriv. Z natančnimi satelitski meritvami so znanstveniki tudi izključili vpliv Sonca na globalno segrevanje, saj je s posebnimi inštrumenti mogoče natančno izmeriti kolikšna količina energije pride iz Sonca.

Kaj pa “globalno” segrevanje v Sloveniji? Slovenija predstavlja samo 0,003 % površine Zemlje. Zato bi lahko rekli, da kar se dogaja v Sloveniji, ni reprezentativno za planet kot celoto. Drži. Vendar v Sloveniji meteorološka opazovanja potekajo že od leta 1850. In ti meteorološki podatki kažejo na trend segrevanja, ki je celo hitrejši od svetovnega povprečja. Med leti 1961 in 2011 se je temperatura v Sloveniji dvignila za 1,7 °C, kar je za 1,0 °C več od svetovnega povprečja. Med leti 1961 in 2011 se je višina padavin zmanjšala za 10 do 15 %, višina novozapadlega snega pa za 40 %. Zanimivo pa je, da podatki kažejo (glej sliko), da se je segrevanje v Sloveniji začelo šele na začetku osemdesetih let. Nekoliko hitreje pa se segreva vzhodni del Slovenije od zahodnega.

Zelo pomemben vir meteoroloških informacij predstavlja tudi naša najvišja meteorološka postaja na Kredarici (2515 m), kjer meritve nepretrgano potekajo od avgusta 1954. V tem času se je povprečna izmerjena temperatura zraka na Kredarici dvignila za 1,9 °C. Sneg pa se obdrži le še 258 dni na leto. Neposredna posledica tega segrevanja je, da se je v tem času Triglavski ledenik po površini skrčil za 15-krat (iz približno 14 ha na okoli 1 ha).

Kaj pa klimatologi napovedujejo, da nas čaka v prihodnosti? Svetovni meteorološki modeli napovedujejo, da se bo povprečna temperatura na Zemlji do konca 21. stoletja dvignila še za dodatne 1,7 do 4,8 °C. Slovenija pa se bo do leta 2050 segrela še za dodatnih 1,0 do 2,5 °C . Za količino padavin, obstaja precejšnja negotovost. V Sloveniji se ne pričakuje bistvenega povečanje skupnih letnih količin padavin, pač pa njihovo prerazporeditev po letnih časih (zimsko povečanje in poletno zmanjšanje). Poleg tega se pričakuje povečano verjetnost za ekstremne vremenske dogodke: več dni poleti s temperaturo nad 35 °C, več močnih padavinskih dogodkov in s tem povezanimi poplavami, večjo verjetnost poletnih neurij (s točo) ter več izrazitih sušnih obdobij.

Vsekakor ima vsak posameznik pravico, da se z vsem zgoraj napisanim ne strinja. Vendar to ne zadrži dejstva, da globalno segrevanje obstaja.

Zanimive povezave:

• Meritve podnebnih sprememb v Sloveniji: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/podnebne_spremembe/porocilo_podnebne_spremembe1_2.pdf
• Meteorološki podatki s Kredarice za zadnjih 60 let: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/publikacije/60%20let%20Meteoroloske%20postaje%20Kredarica.pdf
• Zgodovina krčenja Triglavskega ledenika: http://www.dedi.si/dediscina/449-triglavski-ledenik

 

Blog je bil originalno objavljen na Bojanovi spletni strani.