Bojan Ambrožič, Institut “Jožef Stefan”

Včeraj okoli 10. ure zvečer so bili v Sloveniji na nebu videni tako imenovani noktilucentni oblaki. Gre za najvišjo vrst oblakov, ki se pojavlja na nadmorskih višinah od 76 do 85 km. To je v mezosferi, skorajda na robu vesolja. Običajni se oblaki pojavljajo na višinah od 0 do največ 14 km.

Pojav noktilucentnih oblakov je značilen za polarne geografske širine (50 – 70 °). V naših krajih pa so videti zelo redko. Teh oblakov ni nikoli mogoče videti sredi dneva, ker so pretanki. Ampak le v obdobju okoli poletnega solsticija (je bil ravno včeraj), ko je Sonce še pod obzorjem, oblaki visoko v atmosferi pa so še vedno osvetljeni. Pojav je bil v meteorološki znanosti razumljen šele pred kratkim. Trenutno se znanstveniki strinjajo, da te oblake sestavljajo zelo majhni kristali ledu (s premerom okoli 100 nanometrov). Ker pa je mezosfera zelo tanka in zelo suha (sto milijonkrat bolj suha kot Sahara), taki kristalčki ledu lahko nastanejo samo pri temperaturah pod – 120 °C. Zato se najpogosteje pojavljajo v polarnih območjih, ker je tam mezosfera najhladnejša. So pa bili pa noktilucentni oblaki opaženi tudi že kot posledica vulkanskih izbruhov (npr. Krakatav), izstrelitev vesoljskih plovil (npr. Space Shuttle) in padcev meteoritov (npr. Čeljabinsk). Ker se ti oblaki na videz svetlikajo, gre po mojem mnenju za eno najlepših vrst oblakov.