Neil deGrasse Tyson kot eden najvidnejših zagovornikov znanosti pogosto govori o izjemnem pomenu znanosti in umetnosti kot vejah človeške dejavnosti, ki imajo trajen vpliv na družbo. Umetnost in znanost povezujejo strast in potreba po raziskovanju, radovednost in lepota odkrivanja novega. V obeh disciplinah se išče resnica – osebna, umetniška, poetska ali objektivna, utemeljena v dejstvih. Iskanje resnice v umetniškem delu je pomemben del raziskovalnih procesov v umetnosti kot praksi, kjer opazujemo, zbiramo informacije, se izobražujemo, postopoma kristaliziramo vsebine in elemente končnega dela. Pomembna so nova odkritja, učenje, nove izkušnje. Tako umetniki kot tudi znanstveniki smo dobri delavci – garači. In zelo pogosto v znanstvenem delu zaznavam elemente poezije in znanstveno preciznost v umetnosti.

Moje sodelovanje z znanstveniki izhaja iz radovednosti in potrebe po odkrivanju novega. S kolegom Vidom Podpečanom in s podporo prof. dr. Nade Lavrač z Instituta “Jožef Stefan” smo se namenili, da na Oddelku za tehnologije znanja ustanovimo laboratorij za povezovanje znanosti in umetnosti – SciArt Lab. Letos bomo v okviru projekta MetaVrt Sfera2 izvedli vrsto instalacij.

Metafore in znanost
Kot sugerira že sam naslov, me navdihujejo številne metafore, vezane na vrtove in njihove elemente. Dela, ki tvorijo Sfero2, so Karboflora (slika 1), Genera (sliki 2 in 3), Arbora in Zaščitniki ter Fontana (slika 4). Karboflora je neskončna virtualna simulacija, v kateri virtualna flora raste skladno z gibanjem izmerjenih vrednosti onesnaževalcev v zraku. Fontana čisti vodo s plazmo, mala fontana pa prši s plazmo obdelano vodo v ozračje. S pomočjo nanocevk genera čisti zrak. Arbora analizira čustvena stanja, ki se zrcalijo v glasu, in generira binauralni zvok. Instalacijo Arbora smo razvili v SciArt Labu kot sistem z implementacijo umetne inteligence skupaj s soustanoviteljem laboratorija dr. Vidom Podpečanom, inženirjem računalništva in informatike. Objekt s pomočjo globoke nevronske mreže analizira glasove in generira zvok kot odgovor na to, kar “sliši”.

Sfera2 je ekosistem, sestavljen iz futurističnih strojev kot praoblik, ki skrbijo za naše zdravje in zdravje naših okolij. Ti objekti, sintetična bitja-stroji, so inspirirani s paleobotaniko, tehnologijami umetne inteligence, fiziko plazme in nanostrukturiranimi materijali. Skozi virtualni svet in fizične instalacije raziskujem prepletanje med sintetičnim in naravnim. Dela povezujejo preteklost in prihodnost ter prepletajo dejstva in elemente znanosti z mitologijo.

3D tiskanje
Virtualna aplikacija Karboflora je nastajala pet mesecev v brezplačni različici programske opreme Unity 3D, okolju za razvoj računalniških iger. Okolje Karboflora je povezano s podatkovnimi tokovi, ki sledijo količinam škodljivih delcev v ozračju. Ravni škodljivih delcev se odražajo v načinu življenja rastlin v virtualnem sistemu. Lastnosti virtualnih rastlin so vezane na podatkovno bazo, ki v praktično realnem času posreduje podatke o trenutni kakovosti zraka.

Futuristično čiščenje zraka
V MetaVrtu je še Genera, ki smo jo razvili skupaj z dr. Lukom Suhadolnikom na Odseku za nanostrukturne materiale Instituta “Jožef Stefan”, s podporo prof. dr. Saše Novak. Genera je model futuristične naprave za čiščenje zraka v zaprtih prostorih. Oblikovana je kot generično vejevje, zrak, ki potuje skozi njih, pa potuje tudi skozi napravo za čiščenje zraka, ki je umeščena na spodnji del objekta. Fotokatalitska naprava za čiščenje zraka uporablja principe fotokatalitske razgradnje organskih spojin, bakterij in drugih potencialno škodljivih snovi. Onesnaževala razgradi na površini nanocevk titanovega dioksida (fotokatalizator, ki postane aktiven, ko je osvetljen z UVA svetlobo), ki z elektrokemijskim procesom zrastejo na titanovem substratu. Površino majhnega reaktorja smo tudi dokumentirali z elektronskim mikroskopom. Analizo in dokumentacijo je izvedla Maja Koblar iz Centra za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo (CEMM).

“Fontana znanosti“
In končno, kot v večini vrtov, je tudi v MetaVrtu Fontana v samem središču. V vrtovih in parkih so fontane, običajno zaradi svoje simbolike, ki odraža zgodovinsko in kozmološko vlogo vode kot ključne za življenje na Zemlji, postavljene v središča teh prostorov. Navdih zato, da v fontano Sfere2 vključimo metodo prečiščevanja vode s plazmo, sem dobila ob predstavitvi Arijane Filipič na Znanstvenem slamu v atriju Zrc SAZU. Arijana dela na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo in se med drugim ukvarja tudi s preiskavami učinkov plazemsko obdelane vode. Po svetovanju me je spoznala tudi z dr. Gregorjem Primcom z Oddelka za inženirstvo površin in optoelektroniko, Instituta “Jožef Stefan”, dr. Primc je tudi svetoval in izdelal modul, ki v instalaciji proizvaja plazmo v vodi.

Dodatne informacije o instalacijjah:
Fontana http://ultramono.org/fontana
Genera http://ultramono.org/genera
Arbora http://ultramono.org/arbora
Carboflora http://ultramono.org/carboflora

Prva v nizu predstavitev projekta bo odprtje razstave, ki smo jo realizirali s številnimi sodelavci in svetovalci. Razstava je na ogled od 11. do 26. junija 2019 v prostorih osmo/za, Slovenska 54, Ljubljana (8. nadstropje) vsak delovni dan od 17. do 20. ure. Avgusta sledi predstavitev projekta v organizaciji Obalnih Galerij v Galeriji Loža v Kopru.

DODATEK

MetaVrt je projekt, ki odraža kompleksen odnos človeštva do svojega tehnološko utrjenega okolja narave-kulture in se tako osredotoča na določeno vprašanje znotraj vsake izmed instalacij. Skozi MetaVrt Sfero2 poskušam preučiti ne le, kaj obstaja v naših življenjih, temveč tudi, kakšne bi lahko bile številne možnosti in spremembe, ko gre za biopolitična, družbena in okoljska vprašanja. Zgodovinsko gledano je bil vrt kot zaščiteno okolje vedno vzpostavljen tudi kot poseben prostor za človeški stik z naravo, rekreacijo in premislek. Vrtovi niso nikoli imeli enotnih funkcij in oblik. Vrtovi, ki so napolnjeni z idealizirano floro in favno, ali pa so zasnovani kot minimalistično okolje, občasno zapeljejo v ekstatične občutke, meditativne potopitve in razmišljanja. Starodavna epikurejska šola je spodbujala razumevanje sveta skozi gojenje vrtov in namesto da bi se z naravo borila in jo premagovala, se je ukvarjala s preobrazbo narave in samo-kultiviranjem. Epikurejci so gledali na vrtove kot na mesta, v katerih je bilo resničnost mogoče prenoviti in poustvariti. Kakšen bi bil lahko videz  naših habitatov v prihodnosti? Ena od možnih poti do MetaVrtov prihodnosti je soustvarjanje z naravo in inženiring prihajajoče civilizacije, ki ga opredeljujeta bionika in biomimikrija. Biomimikrija je izraz, ki ga je v devetdesetih letih skovala Janine Benyus; ideja, ki stoji za tem, je ne izvleči iz narave, temveč ustvarjati rešitve, utemeljene v principih, ki se pojavljajo povsod v naravnem svetu. Kot piše Benyus, je eno izmed temeljnih načel narave, da jo poganja sončeva energija in da porabi samo toliko energije, kot jo nujno potrebuje, prilagaja obliko funkciji, reciklira prav vse in nagrajuje sodelovanje. Ta naravna načela bi bilo treba vključiti v materiale, ki bodo v uporabi za oblikovanje prihodnosti – od naprav do zgradb in infrastrukture.