📅 13. marec 2025 ob 18.00
📍 Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana
Spet se dobimo na večeru znanosti in dobrih debat v zelo zanimivi družbi! V sodelovanju z Univerzo v Ljubljani nadaljujemo serijo Skeptiki v pubu, kjer znanost spoznavamo “iz prve roke”.
Tokrat se bomo pogovarjali o osnovnih delcih – tistih najmanjših gradnikih vesolja, ki pogosto odpirajo največja vprašanja. Dr. Jernej Fesel Kamenik (teoretična fizika) in dr. Borut Kerševan (eksperimentalna fizika) bosta pojasnila, kaj je bilo ključno za odkritje Higgsovega bozona – teorija ali eksperimenti 😉, in ali smo na pragu nove fizike. Dr. Anja Kranjc Horvat pa bo osvetlila pot do raziskovanja v CERN-u – kaj vse te čaka, če se podaš v to znanstveno pustolovščino? In zakaj se ne bi?
Sveta morda ne bomo rešili, bomo pa Pritličje zagotovo zapustili s kakšno novo mislijo in morda celo kakšnim “aha!” spoznanjem. Pridružite se nam – obljubljamo zanimiv večer!
Anja Kranjc Horvat je raziskovalka na področju izobraževanja v inženirstvu na EPFL v Lozani v Švici in koordinatorka EuroTeQ združenja tehniških univerz Evrope. Pred tem je delovala kot komunikatorka znanosti v CERNu, s katerim še vedno sodeluje kot vodička in do katerega še danes gradi mostove iz Slovenije, predvsem za učitelje in učiteljice srednjih šol ter njihove razrede.
Jernej Fesel Kamenik je vodja Odseka za teoretično fiziko na IJS in gostujoči znanstvenik v CERN-u. Je tudi redni profesor na Oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani, specializiran za teoretično fiziko visokih energij. Njegova glavna raziskovalna področja vključujejo fenomenologijo kvarkovskih in leptonskih okusov, fiziko kvarka top in Higgsovega bozona, preplet fizike osnovnih delcev s kozmologijo ter uporabo orodij umetne inteligence v fiziki in astrofiziki delcev.
Borut Paul Kerševan je vodja Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev na IJS in redni profesor na Oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani. Raziskuje lastnosti osnovnih delcev z detektorjem ATLAS pri najvišjih dosegljivih energijah na trkalniku LHC v CERNu. Razvija nove metode za analizo podatkov, ki so bile odločilne tudi pri odkritju Higgsovega bozona v eksperimentu ATLAS. Kot koordinator računalniške obdelave podatkov uvedel strojno učenje in uporabo superračunalnikov. Danes se osredotoča na uporabo umetne inteligence v fiziki delcev ter raziskuje možnosti kvantnih računalnikov za prihodnje eksperimente.