Jedrska energija: pogrešljiv globalni vir energije

Posnetek predavanja si lahko ogledate na:

prof. dr. Leon Cizelj (Institut “Jožef Stefan”)
moderator: Igor Bergant (TV Slovenija)

5. junij 2013, Galerija Kresija

Jedrska energija sodi med najbolj varne in izdatne nizkoogljične vire energije, ki so danes dostopni človeštvu. Z njo je povezanih tudi mnogih strahov, ki pa žal lahko vodijo tudi v neracionalne družbene odločitve.

Jedrsko energijo bi v današnji energetski mešanici težko nadomestili z bolj čistimi in zadosti izdatnimi viri. Zelo verjetno je, da bomo z njo na planetu sobivali vsaj še stoletje ali dve. Zato se bomo posvetili tudi odgovorom na vprašanja kako delujejo današnji fisijski jedrski reaktorji, kam z radioaktivnimi odpadki in kako obvladovati jedrsko varnost.

Poudarki s predavanja:

  • “Dragi sin, v 60 letih sem vsak dan porabil 8 kWh elektrike iz JE Krško. Zato ti zapuščam:
    • 65 litrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov
    • 0.5 kg visoko radioaktivnih odpadkov
  • Vsak dan sem porabil tudi 8 kWh elektrike iz termoelektrarn v Šoštanju. Tebi ostane:
    • 120 ton CO2 (ujeti ga moraš sam)
    • 30 ton pepela in sadre (pospravljeni v rudniku).
      Želim ti prijetno prihodnost, tvoj ata.
  • Jedrska energija sodi med najbolj varne, čiste, izdatne in poceni vire električne energije. V današnjih mešanicah energentov jo je zelo težko nadomestiti.
  • Jedrska energija je in bo ostala varna, dokler za varnost skrbijo visoko izobraženi, odlično usposobljeni in visoko motivirani kadri. Takšni, ki probleme rešujejo in ne pometajo pod preprogo.
  • Tehnologije današnjih jedrskih reaktorjev so po pol stoletja komercialne rabe preizkušene in zrele. Kljub temu povsod v razvitem svetu še vedno intenzivno raziskujemo in izboljšujemo varnost reaktorjev.
  • Tehniške in tehnološke rešitve za varno shranjevanje radioaktivnih odpadkov so v svetu znane. Izziv pa ostaja sprejemljivost takih rešitev v javnosti.
  • Bodoči jedrski reaktorji bi lahko kot gorivo uporabljali današnje visokoradioaktivne odpadke. Na ta način bi lahko imeli za več kot 1000 let zalog goriva in bistveno manj radioaktivnih odpadkov.

Zanimive povezave: