Renesansa upravljanja s toploto: od Nevidnega Moža do toplotnih superračunalnikov 

Znanost na cesti
Znanost na cesti
Renesansa upravljanja s toploto: od Nevidnega Moža do toplotnih superračunalnikov 
Loading
/

Katja Klinar in Katja Vozel, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
Moderatorka: Renata Dacinger

21. september 2022 ob 19.00, Atrij ZRC

Ključni temelj digitalizacije so polprevodniški materiali, saj so glavni gradniki elektronskih komponent kot so na primer diode in tranzistorji. Potreba po polprevodnikih na trgu je tako velika, da ji  proizvodnja ne more več slediti. Petdeset let po Moorovem zakonu, ki pravi, da se približno na vsako leto in pol podvoji zmogljivost integriranih elektronskih vezij, je količina procesne moči v majhni prostornini že tako velika, da posamezne komponente vedno težje hladimo. Hlajenje je eden izmed procesov, ki jim pravimo upravljanje s toploto, in niso pomembni samo pri elektronskih komponentah. Na primer, baterije v elektromobilnosti morajo imeti stabilno temperaturo, vendar se pri delovanju segrevajo, poleg tega pa temperatura okolice, v kateri so, lahko niha. Sateliti, vesoljska plovila in postojanke v vesolju so izpostavljeni zelo velikim obremenitvam od ultranizkih do zelo visokih temperatur, pred katerimi jih je treba čim bolje zaščititi.

Ali obstajajo energetsko učinkovite rešitve, ki jih lahko uporabimo pri vseh omenjenih in tudi ostalih primerih nihanj temperature in gretja zaradi visoke gostote moči? Ali lahko zasnujemo samoodzivne »pametne« materiale in sisteme, ki bi s toploto upravljali kar sami? Je mogoče, da bi namesto raznovrstnih elektronskih senzorjev in mikro-elektronskih vezij izdelali njim analogna, a samodelujoča toplotna vezja? Bi lahko izdelali toplotni računalnik? Kako pa bi izgledal toplotni ščit ali celo obleka za Nevidnega Moža?

Katja Klinar in Katja Vozel sta raziskovalki v Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Katja Klinar zaključuje doktorski študij iz tematike uporabe tekočinskih toplotnih stikal in toplotnih diod v magnetnem hlajenju (alternativa parno-kompresijskemu hlajenju). V svojem raziskovalnem delu se poleg magnetnega hlajenja osredotoča tudi na druga področja upravljanja s toploto. Sodelovala je pri več industrijskih projektih povezanih z reševanjem težav pri upravljanju s toploto v gospodinjskih aparatih. (foto: Jani Ugrin)

Katja Vozel je po izobrazbi fizičarka, v laboratoriju pa sodeluje pri različnih projektih s področja toplotnih črpalk in toplotnih kontrolnih elementov, predvsem z numerično analizo sistemov. Trenutno se najbolj posveča projektu, katerega cilj je izdelati virtualno okolje za sestavljanje toplotnih kontrolnih elementov in toplotnih vezij.