prof. dr. Miomir Knežević, Educell d.o.o. in Biotehniška fakulteta, UL
moderatorka: Renata Dacinger
25. november 2020 ob 18h
Večina smrtnih primerov koronavirusne bolezni (COVID-19) je posledica poznih zapletov virusne pljučnice, ki jih povzroča koronavirus 2 (SARS-CoV-2), kar vodi v hud akutni respiratorni stiskovni sindrom (ARDS) z visoko stopnjo smrtnosti (do 50%). Okužba je pri najbolj prizadetih bolnikih povezana tudi s citokinsko nevihto, za katero so značilne povečane koncentracije vnetnih molekul, ki s svojim delovanjem med drugim onemogočajo izmenjavo zraka v pljučih. Ti pretirani in neučinkoviti gostiteljski imunski odzivi niso povezani le s hudo patologijo pljuč, kar lahko vodi v smrt, ampak vodijo tudi v dolgoročno poškodbo pljuč in fibrozo pri preživelih, kar povzroča funkcionalno oviranost in zmanjšuje kakovost življenja tistih, ki preživijo intenzivno nego.
Kljub intenzivnemu vključevanju svetovne znanosti še ni na voljo zdravil ali cepiv, ki bi preprečili ali pozdravili bolnike z okužbo s COVID-19. Zato obstaja velika neizpolnjena potreba po varnem in učinkovitem zdravljenju, zlasti v hudih primerih. Eden najbolj obetavnih pristopov za ublažitev ali preprečevanje ARDS pri hudo bolnih bolnikih s COVID-19 je celično zdravljenje z uporabo mezenhimskih matičnih / stromalnih celic (MSC) zdravih darovalcev. Celična terapija MSC se je sprva uporabljala za zdravljenje akutnih avtoimunskih motenj, kot so GVHD, multipla skleroza, Crohnova bolezen in druge, sedaj pa se je izkazalo, da pri eksperimentalnem zdravljenju ARDS alogenski MSC zmanjšajo vnetje, izboljšajo mehaniko pljuč in zmanjšajo smrtnost, povezano z boleznijo, poleg tega pa zmanjšujejo brazgotinjenje pljuč (posledica brazgotinjenja je manjša funkcionalnost pljuč do konca življenja) pri preživelih.
Zdravljenje ADRS bolnikov z alogenskimi mezenhimskimi matičnimi celicami izniči in ublaži vnetje pljuč, kar lahko poveča preživetje in znatno skrajša čas, ko bolniki potrebujejo ventilator in s tem intenzivno nego. Razvoj novih tehnologij za obsežno proizvodnjo novih biofarmacevtskih izdelkov, ki jih je začel izdelovati Educell, bo zato omogočil hitrejši in učinkovitejši odziv na globalne biološke grožnje, kot jih doživljamo s CV-2. Vsaj toliko pomembno pa je, da je bil ARDS pogost zaplet tudi pri nekdanjih epidemijah drugih članov družine virusa Corone, kot sta SARS-CoV in MERS-CoV, kar potencialno povečuje uporabnost zdravil, ki jih bo proizvajal Educell d.o.o. za zdravljenje ARDS, tudi za morebitne prihodnje epidemije koronavirusov.
Prof. dr. Miomir Kneževič se je po univerzitetnem študiju biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani zaposlil na Mikrobiološkem institutu Medicinske fakultete v Ljubljani, nato poučeval na Srednji šoli za elektroniko Šentvid, kasneje pa nadaljeval doktorski študij biotehnologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na BOKU na Dunaju. Po doktoratu je deloval kot zasebni raziskovalec v številnih podjetjih, ki jih je praviloma sam (so)ustanavljal. Od l. 2003 do 2010 je delal na Zavodu za transfuzijsko medicino, nato pa v podjetju Biobanka. Od leta 2012 naprej deluje v podjetju Educell. Po ustanovitvi podjetja Educell je bil nekaj časa izvršni direktor, obenem pa je nadaljeval delo kot raziskovalec in izvršni direktor v drugih malih biotehnoloških podjetjih v Sloveniji in Avstriji. Skozi delo se je specializiral za biotehnologijo, zlasti tehnologijo živalskih celic, celično terapijo in tkivni inženiring. Delal je tudi kot nacionalni strokovnjak v enoti uporabne genomike, biotehnologiji za zdravje v Direktoratu za zdravje in generalnem direktoratu za raziskave pri Evropski komisiji v Bruslju. Bil je tudi pridruženi direktor za prenos tehnologije Nacionalnega inštituta za biologijo. Je svetovalec več biofarmacevtskih podjetij in član uprave sklada tveganega kapitala RSG First Capital. Dr. Knežević je tudi predavatelj in mentor na Biotehniški fakulteti UL, kjer prenaša svoje strokovno znanje in bogate izkušnje na mlajše generacije.
Naslova slika: dr. Matej Skočaj