prof. dr. Blaž Likozar, Kemijski Inštitut
sreda, 24. 11., ob 19.00, dvorana in Youtube kanal knjižnice Kranj
Prihodnost pred nas postavlja številne težavne izzive, ki so povezani z večanjem svetovnega prebivalstva, višanjem kakovosti življenja, pa vendar omejenimi naravnimi danostmi Zemlje. Kemijsko procesno inženirstvo je vzpon doživelo z razmahom predelave nafte na začetku dvajsetega stoletja v Ameriki. Dandanes se inženirstvo sooča z izzivi, povezanimi z pridobivanjem, pretvorbo in shranjevanjem obnovljive energije, zajemom, hrambo in rabo ogljikovega dioksida ter drugimi trajnostnimi viri, kot je biomasa.
Zaradi kritičnih surovinskih virov (npr. pri energiji), omejitev glede termodinamike (npr. CO2) in nestanovitne spreminjajoče se sestave (npr. biomasa), pa izzivi niso rešljivi enostavno, tako da pogosto potrebujejo povsem celostno obravnavo, od atomske zgradbe katalizatorjev, pa to tovarn, merila več kilometrov. Po drugi strani pa nam vzpon računske moči, digitalizacija in postavitev računalniških dvojčkov omogoča, da rešetamo, napovedujemo, pa tudi izboljšujemo zahtevne kemijske pretvorbe, od elektronov do (bio)rafinerij, kar pa je še vedno v povojih. Predstavljeni bodo primeri, kako lahko modeli z roko v roki s poskusi mehanistično opisujejo pretvorbe.
Prof. dr. Blaž Likozar je vodja Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu. Doktoriral je leta 2008 na Katedri za polimerno inženirstvo, organsko kemijsko tehnologijo in materiale (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo – FKKT, Univerza v Ljubljani). Podoktorski študij na področju kemijskega inženirstva je opravil v Centru za kompetence polimerov Leoben (Avstrija), kjer je pridobil strokovno znanje na področju priprave, obdelave in preskušanja nanokompozitov ter meritev in modeliranja mehanike tekočin in kompozitov. V letih 2008-2011 je kot docent sodeloval na področju kemijskega inženirstva (Katedra za kemijsko, biokemijsko in okoljsko inženirstvo, FKKT) v raziskovalnem programu „Ločevanje in drugi procesi za zmanjševanje toplogrednih plinov na podlagi načel trajnostnega razvoja“. Od leta 2011 je zaposlen na Kemijskem institutu na Oddelku za katalizo in kemijsko reakcijsko inženirstvo. Pridobil je Fulbrightovo štipendijo in v letih 2014-2015 kot gostujoči raziskovalec deloval na Univerzi Delaware (Catalysis Center for Energy Innovation, Newark, Delaware, ZDA), kjer se je izpopolnjeval na področju katalitskih pretvorb komponent, pridobljenih iz biomase, in modeliranja teh postopkov. Poleg vodenja številnih nacionalnih in mednarodnih projktov, članstva k domačih in tujih strokovnih komisijah, je vključen tudi v pedagoški proces, kjer je nosilec nekaj predmetov na dodiplomski in podiplomski stopnji. Doc. dr. Likozar je bil z so(mentorstvom) vključen v več kot 20 doktorskih in 40 diplomskih delih. Je prejemnik številnih nagrad, med drugim je v letu 2017 dobil nagrado ˝Prometej znanosti˝ za odlično komuniciranje znanosti. Dr. Likozar je tudi podpredsednik Programskega sveta SRIP – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo.