10. april 2017
prof. dr. Peter Križan
V dosedanjih blogih sem pisal o posameznih sklopih detektorja Belle II, ki jih raziskovalci iz IJS, UL in UM skupaj s sodelavci iz 22 držav pripravljamo za prvo serijo meritev ob pospeševalniku SuperKEKB. Večina sklopov je že vstavljenih v spektrometer, potekajo še zadnja testiranja.
Naslednji korak je na vrsti v torek, 11. aprila. To bo zelo pomemben dan za detektor Belle II. Celoten detektor, ki tehta 1.400 ton, bomo namreč premaknili iz položaja, v katerem smo ga sestavljali, v položaj na žarkovni liniji, kjer bomo z njim merili.
Ker bomo premikali opremo, ki je sicer težka, pa vendar zelo občutljiva, je ta manever potrebno opraviti zelo previdno in z veliko pozornosti. Celoten postopek bo predvidoma trajal osem ur, od dveh zjutraj po našem času do desetih dopoldne. Če bo ta poskus uspešen, bomo premik končali že istega dne, kar bo pomemben mejnik za našo mednarodno raziskovalno skupino.
Kot zanimivost velja omeniti, da bo premikanje detektorja neposredno prenašala tudi japonska spletna stran “Niconico live” na http://live.nicovideo.jp/watch/lv294399745. V oddajo se bodo kot komentatorji poleg vodilnih članov eksperimenta Belle II vključili tudi nekateri znameniti fiziki, med drugimi tudi Nobelovi nagrajenci M. Kobayashi, T. Maskawa in T. Kajita.
Operacija premikanja na os žarkovne linije je seveda podobna postopku premikanja iz žarkovne linije v dvorano za sestavljanje spektrometra, ki smo ga izvedli decembra 2010. Na filmčku na YouTube si lahko v pospešenem posnetku ogledate, kako je to potekalo.
Prvo serijo testnih meritev bomo nato izvedli konec maja in junija, ko bomo vse do sedaj vstavljene sklope povezali v enoten sistem za zajemanje podatkov. Testirali jih bomo s kozmičnimi delci (o njih smo govorili v enem od prejšnjih blogov), vendar bo tokrat test precej bolj zapleten. Ker bomo povezali vse detektorske sklop v skupen sistem, bomo lahko sled kozmičnega delca, ki smo jo zaznali v drift komori, uporabili za natančne meritve odziva ostalih detektorjev (TOP, elektromagnetni kalorimeter, detektor mionov). Izmerjena sled nam bo namreč povedala natančno smer in položaj delca, ki je preletel posamezen detektorski sklop (recimo TOP), mi pa bomo lahko preverili, če se je ta detektorski sklop odzval natanko tako, kot smo pričakovali.
Moje poljudno predavanje o detektorju Belle II v okviru cikla Znanost med knjigami (ZmK) 6.4.2017: zvočni posnetek dobite pri ZnC, poročilo pa v članku Lee Udovč za STA.
Blog je bil orignialno objavljen tukaj: http://www-f9.ijs.si/~krizan/blog/blog-seznam.htm
Peter Križan je doktor fizike, profesor na Fakuleti za matematiko in fiziko UL, raziskovalec na IJS, tehnični koordinator eksperimenta Belle II v Tsukubi na Japonskem, gostujoči profesor na Univerzi v Nagoji. Raziskovalno področje: fizika osnovnih delcev, predvsem fizika mezonov B in D, razvoj novih detektorjev za osnovne delce, razvoj novih metod za slikanje v medicini.
Zanima ga iskanje novih pojavov v naravi, ki jih nismo pričakovali. Trudi se postaviti najboljše detektorje in s fizikalne plati pomagati pri napredku v diagnostiki. Uživa v diskusijah z odličnimi sodelavci, predvsemi najožjimi v Ljubljani, pa tudi v živahnih razpravah na vseh ostalih postajah raziskovalnega dela, v Tsukubi, v Nagoji, v Ženevi. Rad predava in diskutira s študenti (in je nesrečen, če se zaradi zapletenega urnika ni uspel dobro pripraviti za predavanja…). Spije hektolitre zelenega čaja. Rad kolesari, smuča, hodi v hribe. Uživa ob dobri knjigi. Rad odlično je, rad tudi kaj dobrega skuha, a za oboje mu zmanjkuje časa. Od časa do časa greši, ko v miru pokadi premišljevalno pipo.