Piše dr. Monika Sobočan, prejemnica Loreal-Unescove štipendije Za ženske v znanosti 2021
O individualizaciji zdravljenja in prikrojitvi terapije glede na potrebe bolezni, ki jo ima bolnik, je bilo govora že ob začetku mojega dodiplomskega študija splošne medicine. Kljub preteku več kot desetletja od prisostvovanja prvim predavanjem na medicinski fakulteti cilja še nismo dosegli popolnoma. Svoje raziskovalno delo v zadnjih nekaj letih sem v veliki meri usmerila v razumevanje dejavnikov, ki vodijo k individualizaciji zdravljenja bolnic z ginekološkimi raki.
Ginekološki raki predstavljajo raznoliko skupino bolezni, med katerimi je najpogostejša bolezen rak maternične sluznice (rak endometrija), redkeje, vendar s pomembnim vplivom na življenje, pa se pojavljajo tudi rak jajčnika, rak materničnega vratu, rak nožnice in rak zunanjega spolovila. Na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor smo se na področju translacijske medicine, ki s povezovanjem kliničnih izidov in bazične znanosti proučuje mehanizme delovanja bolezni, osredotočili predvsem na rak endometrija in rak jajčnikov. Pri teh boleznih želimo bolje razumeti dejavnike, ki bi nam omogočili zdravljenje prilagoditi posamezni bolnici.
Rak endometrija je bolezen, ki prizadene v Sloveniji približno 350 bolnic letno. Bolezen ima zgodnje opozorilne znake in zato tudi sorazmerno dobro preživetje, saj raka pogosto najdemo v zgodnjih stadijih. Po zadnjih analizah Onkološkega inštituta je 5-letno preživetje bolnic (ne glede na stadij bolezni) v obdobju od leta 2012-2016 bilo 81 %. Ob tem pa v oči bode tudi dejstvo, da nekatere bolnice, kljub zgodnjim stadijem bolezni, ki napovedujejo dobre izide po nekaj letih zbolijo za ponovitvijo bolezni.
V začetku tega stoletja nam je odkritje da imajo nekateri raki endometrija skupne lastnosti, ki vplivajo na njihovo obnašanje omogočil projekt imenovan The Cancer Genome Atlas (TCGA). Raziskovalci v okviru TCGA so opravili genetske analize več kot 20 000 vzorcev rakavega in zdravega tkiva v 33 različnih rakih. Le to je na področju raka endometrija vodilo do odkritja, da lahko rak endometrija razvrstimo glede na svoje značilnosti v štiri tipične skupine. Te skupine se obnašajo različno in imajo različen biološki potencial. Po začetni informaciji, da te štiri podskupine vplivajo na preživetje in prognozo bolezni so različne raziskovalne skupine s pomočjo kliničnih raziskav proučevale vpliv molekularnih podskupin na preživetje in tudi smisel različnih terapij za te podskupine raka endometrija. Dve vodilni skupini, ki sta v kliničnem raziskovanju nato razvijali nadaljnjo uporabo molekularnih klasifikacij sta kanadska skupina, ki deluje v okviru raziskave ProMisE (Proactive Molecular Risk Classifier for Endometrial Cancer) in nizozemska skupina, ki deluje v okviru raziskave PORTEC (Post Operative Radiation Therapy in Endometrial Carcinoma). Ti raziskovalci so s številnimi drugimi raziskavami skupaj dosprispevali k končnemu oblikovanju štirih podskupin, ki so definirane kot skupine raka endometrija s: i) POLE mutacijami, ii) prisotnostjo pomanjkljivosti neujemanja proteinov popravljanja DNA (MMRd) in iii) nepravilnostjo izražanja p53 (p53abn) proteina. V kolikor ne spadajo tumorji v nobeno izmed teh skupin so pa označeni kot tumorji brez specifičnega mutacijskega profila (NSMP).
Razumevanje da imajo te skupine lahko vpliv na zdravljenje in prognozo bolezni nas je tudi v Mariboru gnalo, da smo v okviru raziskave uvedli uporabo molekularne klasifikacije za bolnice z rakom endometrija. Zanima pa nas, zakaj kljub izboljšanju razumevanja, kdo ima bolj agresivno obliko raka endometrija še vedno zbolijo za ponovitvijo bolezni tudi bolnice, ki imajo navidez manj biološko aktivne oblike raka. Eden izmed odgovorov je tudi v tem, da bolnice na podlagi trenutne molekularne klasifikacije še vedno večinsko imajo rak, ki nima specifičnega molekularnega profila (NSMP). Da bi bolje razumeli in usmerili zdravljenje za te bolnice proučujemo signalne poti in njihovo obnašanje v različnih molekularnih podskupinah. V tem delu naše moči usmerjamo v proučevanje v raku prisotnih signalnih poti, kot sta PI3K/Akt/mTOR in Wnt signalizacija. Izkazuje se, da se individualizacija zdravljenja bolnic z rakom endometrija ne zaključi pri kategorizaciji v molekularne skupine in da nas čaka še veliko dela da bolje izluščimo individualne profile raka endometrija, ki nam bodo pomagali pri odločitvah za zdravljenje in morebiti tudi razvoju tarčne terapije.
Bolnici prilagojena terapija tako postaja vse bolj oprijemljiva sedanjost, ki pa zahteva dodatno proučevanje za uspešno uporabo izven raziskovalnih projektov.
Monika Sobočan je zdravnica, specializantka ginekologije in porodništva ter zaključuje doktorski študij na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2021 je prejela Loreal-Unescove štipendije Za ženske v znanosti. Na Kliniki za ginekologijo in porodništvo UKC Maribor ob delu z bolniki sodeluje in razvija raziskovalno dejavnost na področju individualizacije zdravljenja ginekoloških rakov. V letu 2021 je domače okolje zamenjala za daljše strokovno izpopolnjevanje v Londonu na Queen Mary University of London in Barts NHS.
Podpornik objave:
