Kaja Stradovnik
26. december 2019

Ko odideš na izmenjavo v tujino, se ti življenje zelo spremeni. Pričakajo te novo okolje, novi ljudje in drugačno vreme. Morda si prvič popolnoma sam. Življenje si lahko oblikuješ, kot si želiš. Porajajo se ti vprašanja o prioritetah. Nič ni določeno in naenkrat se počutiš kot bel, nepopisan list. Občutek, ki je krasen, a te lahko hkrati tudi plaši.

V prvem blogu sem napisala nekaj o postopkih prijave na Erasmus+, zdaj pa sem na Nizozemskem že peti mesec in nabrala sem že kar precej vtisov. Wageningen, majhno a živahno mesto, kjer živim, ima lepe, pravljične ulice, veliko zelenja in vode in v času, ko sem prišla, je bilo tudi vreme še lepo. Leži ob široki reki Nederrijin z nagubano obalo in nešteto zalivčki, kjer se domačini v poletnem času kopajo in sončijo. Približno polovico populacije predstavljajo študentje. V poletnem obdobju, ko je bila večina študentov na počitnicah, je mestece bolj spominjalo na podeželje, dva tedna pred začetkom študijskega leta pa so se pričele zgrinjati prve mase novih študentov in mesto se je počasi napolnilo.

Med tednom je živahno, povsod srečuješ študente, med vikendom pa se vzdušje umiri. Nizozemski in Belgijski študenti odidejo domov, v mestu ostanejo le študenti drugih narodnosti. V centru mestu se trg okoli glavne cerkve vsako sredo in soboto spremeni v tržnico, kjer je hrana cenejša kot v trgovini. Glavni način transporta je tukaj seveda kolo. Kljub temu, da je celotno mesto povezano tudi z avtobusno povezavo, si na drugi strani mesta hitreje s kolesom. Zato je to zdaj tudi moje glavno prevozno sredstvo.

Nizozemska kultura je zelo podobni naši. Ljudje so prijazni, kulturni, rahlo zaprti in na moje presenečenje zelo direktni, čeprav nikoli nesramni. Tako kot pri nas te na domači ulici in na pešpoteh pozdravijo, po mestu pa se vsak drži bolj zase. Spoznati nove ljudi je dokaj enostavno, a za globlji stik potrebuješ čas. Kot sem že omenila, močno pomaga, če živiš v študentskem domu, si vključen v katero izmed organizacij ali se udeležiš spoznavnega tedna.

ŠTUDENTSKI DOM

Sobo imam v študentskem domu na »gori«, ki se je (bivši) študenti spominjajo kot strašno naporne vsakodnevne poti.  V resnici je »gora« komaj podobna manjši vzpetini. Naklon je približno 5% in vožnja s kolesom traja cca 7 minut, najvišja točka »gore« pa znaša 42 metrov nadmorske višine.  Vendar moram priznati, da večkrat dnevno kolesarjenje v vseh vremenskih razmerah res pusti željo v srcu, da bi se tvoj dom nahajal kje bližje fakulteti.

Študentski dom je urejen v bivši Fakulteti za kemijo v starem kampusu Wageningenške univerze. Ker stari kampus ni dopuščal možnosti širitve fakultete, so vse nove stavbe pričeli graditi na obrobju mesta in z leti so se vsa predavanja, laboratorijske vaje in raziskovalni oddelki preselili v moderne prostore na novo lokacijo. 

Le 200 metrov stran se nahajata jezerce in arboretum, le nekaj minut hoje po hribu naprej pa je drugi arboretumu, ki se nadaljuje v gozd. Če poznaš bližnjice, lahko zelo hitro prideš tudi do reke, kjer je veliko sprehajalnih in tekaških poti. Prednost lokacije je tudi bližina centra mesta. Nova univerza se nahaja na drugi strani mesta, zato do nje potrebujem malce več časa, kar za majhen Wageningen pomeni 15 minut vožnje s kolesom. 

V mojem hodniku živi 25 študentov iz različnih držav. Večina jih ima svojo sobo, skupne prostore pa si delimo. Življenje s 25 cimri je krasno. Vedno je nekdo doma, priprava hrane je v resnici način druženja. Ker študentje večinoma niso Nizozemci, jih preko vikenda veliko ostane v študentskem domu. Prosti čas preživljamo skupaj. Druženju so namenjeni tudi posebni tematski dnevi. Ob ponedeljkih imamo filmski večer, v soboto “squash in tiramisu time”, petkovi in/ali sobotni večeri pa so rezervirani za druženje v naši dnevni sobi in se pogosto končajo s plesom v internacionalnem študentskem klubu.  Glavni “žurerski“ dan za vse študente pa je četrtek.

ŠPORTNA IN ŠTUDENTSKA DRUŠTVA

Športna in študentska društva, ki jih je v Wageningenu obilico, so prav tako središča dogajanja. Izbiraš lahko med trinajstimi študentskimi in 67 športnimi organizacijami. Imajo res skoraj vse, med drugim tudi jadralni, veslaški, plezani, quiddich in jahalni klub ter mnogo drugih. Sama sem vključila v plavalno društvo, kjer imamo treninge štirikrat na teden. Seznanila sem se tudi z jadralnim društvom, s katerim smo skupaj odšli na izlet v Frizijo (Friesland), severno nizozemsko provinco, za katero je značilna obilica jezer. Jadranje je popularna aktivnost na Nizozemskem in res je krasno, ko se lahko sprostiš in uživaš v soncu in vetru na neskončnih nizozemskih jezerih, med seboj povezanih s kanali.

Za razliko od športnih so študentska društva bolj osredotočena na večerno zabavo. Vsaka študentska organizacija ima svojo hišo z res velikim skupnim prostorom, ki se ponoči spremeni v klub. V večjih organizacijah lahko tovrstni prostor sprejme tudi do 2000 ljudi.  Če bi primerjali večje študentske klube z diskotekami v Sloveniji, bi rekli, da so v velikosti kluba Cirkus v Ljubljani. Wageningen sicer nima diskoteke, kar nekateri študenti pogrešajo.

TEDEN DOBRODOŠLICE, POTEM PA ZARES

Eden izmed največjih študentskih dogodkov v Wageningenu je teden dobrodošlice novim študentom. Namenjen je predstavitvi fakultete, mesta, obštudijskih dejavnosti, kulture in najpomembnejše, spoznavanju študentov. Ob prihodu so nas razdelili v skupine po 16, v kateri sta bila dva mentorja – študenta, ki že dlje časa obiskujeta univerzo, in 14 novincev. V moji skupini so bili študentje z različnih koncev sveta: Nizozemci, Nemec, Francozinja, dva Američana, Indonezijec, Afričani iz Gane in Etiopije, Kitajci in Indijci. Teden je bil natrpan z aktivnostmi: film na prostem, ulični gledališki festival, komedije, žar, šport itd. Organizacija je bila odlična. Mentorji se predhodno seznanijo z najpogostejšimi vprašanji novincev in razvijejo socialne in psihološke veščine: kulturne razlike, vključevanje vseh udeležencev, nudenje emocionalne podpore itd. Ideja spoznavnega tedna je res dobra, saj je dober “ice-breaker”! Vsi novinci so »vrženi skupaj« 24/7, spletejo se nova poznanstva, prijateljstva in ostane kopica spominov. Mnogokrat skupina ostane v stiku tudi dolgo po tem, ko se teden konča, kar se je zgodilo tudi v naši skupini.

Seveda pa Erasmus+ izmenjava ne predstavlja le druženj, zabav in potovanj. Velik delež svojega časa nameniš za faks, v mojem primeru pripravi magistrske naloge. To je intenziven proces, v katerem kar nekaj časa nameniš najprej določitvi raziskovalnega vprašanja, snovanju izvedbe projekta, izbiri, spoznavanju in optimizaciji novih metod, brskanju po literaturi in pisanju. O tem bom več napisala v naslednjem blogu.

Na začetku se nisem zavedala, da bom potrebovala kar nekaj časa za prilagoditev na novo okolje. Začetni kaos se je polegel šele v sredini tretjega meseca, sedaj pa teče peti mesec, odkar sem zdoma. Življenje se je vrnilo v ustaljene tirnice, oblikovala sem si navade in se obdala z ljudmi, s katerimi rada preživljam čas.

Te zanima, kako poteka priprava moje magistrske naloge v tujini? Kmalu se spet oglasim.