18. avgust 2017
Bojan Ambrožič
V ponedeljek, 21. avgusta bo v ZDA viden polni Sončev mrk. Popolni sončev mrk je redek astronomski pojav, ko Luna navidezno popolnoma zakrije Sonce. To se zgodi zaradi slučaja, da je Luna po premeru 400 krat manjša od Sonca, hkrati pa je 400 krat bližje od Sonca. Zato je navidezni premer Lune na nebu skorajda enak Sončevemu. Luna se vsako leto od Zemlje odmakne za 3,8 cm. Posledično je Luna na nebu videti vse manjša. Zato čez približno 500 milijonov let popolnih Sončevih mrkov ne bo več. Nadomestili jih bodo kolobarjasti Sončevi mrki.
Do popolnega Sončevega mrka sicer pride, ko se Luna točno poravna v isti črti med Soncem in Zemljo. Če bi bila Lunina orbita poravnana z ekliptiko, bi se to zgodilo vsaki 27 dni. Ker pa je Lunina orbita nagnjena za 5°, se poenostavljeno povedano to zgodi le v slučaju, ko je Luna hkrati točno v “mlaju” in hkrati točno navidezno seka zemljino orbito. Povprečno to pomeni da imamo letno nekje na Zemlji en ali dva popolna Sončeva mrka. Ker pa je velikost Lunine sence na Zemlji le okoli 100 km, se popolni Sončev mrk na določeni točki na Zemlji zgodi povprečno le enkrat na 375 let! Zadnji popolni Sončev mrk se je v Sloveniji zgodil 11. avgusta 1999, naslednji popolni Sončev mrk pa bo šele 3. septembra 2081. Prvega se spominjam še kot majhen otrok, naslednjega verjetno ne bom več doživel. Zato me zelo mika obisk Amerike. Vendar je to seveda predvsem povezano s financami. Cene letalskih karto so samo že zaradi mrka poletele v nebo. V (slabo) tolažbo mi je mogoče lahko le to, da bo celoten mrk mogoče spremljati v živo prek interneta.
Dolžina popolnega Sončevega mrka bo odvisna od lokacije. Najdaljši čas popolne faze mrka pa bo znašal 2 min in 40 s. V slučaju, če bi leteli z dovolj hitrim letalom, da bi lahko ves čas sledili Lunini senci, pa bi lahko dolžino popolne faze podaljšali kar na 3 ure 13 min in 3 s. Moje vprašanje pa je: “Kaj menite, kako hitro bi morali leteti z letalom da bi videli celoten mrk?”
Blog je originalno objavljen na https://bojanambrozic.com/2017/08/16/popolni-sonce…
Bojan Ambrožič je doktor znanosti, magister geologije, strokovni sodelavec v Centru odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije. Ljubitelj naravoslovnih znanosti, amaterski astronom, bloger. Če ga ne najdete v laboratoriju, hodi ali teče po hribih.