Gregor Veble
8. junij 2014
Petkov večer je bil lep uvod v poletje, ki prihaja. Predavanje – pogovor v izjemno sproščenem ambientu kavarne Union z moderatorjem Denisom Oštirjem, ki mu je bila tema blizu in ki je v dogodek vnesel entuziazem in malodane otroško navdušenost, ki sicer tako manjkata v slovenskem okolju. V pogovoru sem neskončno užival, upam pa, da publika tudi. Lepo je predajati svojo strast tudi drugim.
Zanimiva je bila debata v ožjem krogu, ki se je razvila potem. Šlo je za promocijo znanosti in kako razbiti nelagodje med odnosom znanstvenik – novinar. Denis je jasno povedal, da si ljudje pač želijo zgodb, novinarji pa raje poročajo o tem, kako je do nekega odkritja prišlo, o človeških zgodbah za tem, ne pa o objavi v prestižni reviji ali presenetljivem rezultatu samem po sebi. Z njim sem se lahko samo strinjal; suhoparne objave so dobre in celo potrebne za znanstveno objektivnost, pravzaprav se znanstvena komunikacija v tem smislu zadnja leta precej kvari, ampak za medije in popularizacijo se je potrebo bolj potruditi in pokazati človeški obraz znanstvenic in znanstvenikov.
Za večino znanstvenikov znanost ni samo služba ali pač tisto delo, v katerem s(m)o dobri, pač pa je to strast in način življenja. Pri umetnikih je tak način dela skoraj samoumeven, predstava o znanstveniku pa je v javnosti ter tudi med znanstveniki samimi kot o človeku, ki svoje delo opravlja z neskončno preudarnostjo in ob odsotnosti vseh čustev. Pa bo vsak znanstvenik pri sebi hitro našel tiste trenutke neskončne frustracije, ko eksperiment noče steči, ali pa v programu ni in ni moč najti napake. Pa tiste tako redke trenutke evforije in vzhičenosti, ko se jasno prikaže zanimiva hipoteza, za katero je že vnaprej mogoče skoraj z gotovostjo trditi, da bo potrjena, ali pa ko iz podatkov, ki nikakor ne ustrezajo predstavam, čisto nov pogled po kakšni neprespani noči pokaže, da drugače sploh ne more biti.
Znanost je kreativno delo. Od umetnosti jo loči predvsem dejstvo, da je strogo omejena z dejstvi in je rezultat lahko samo teorija, ki ta dejstva pojasnjuje, kar jo napravi na prvi pogled zelo rigidno. A tako umetniki in znanstveniki smo ljudje s svojimi čustvi, frustracijami, napakami, strastmi in predvsem tisto čudovito človeško sposobnostjo ustvarjanja, ki je vsak človek sicer ne izkoristi. To je tisto, kar je treba pokazati ljudem, če želimo znanost pokazati tako, kot v resnici je, ne pa take, kot smo znanstveniki včasih prepričani, da mora biti. Svojo strast je treba deliti; zato, ker je to prijeten občutek, pa tudi zato, ker je nalezljiva in je lahko inspiracija tistim generacijam, ki se za znanost šele odločajo.
Dr. Gregor Veble je docent za področje fizike na Univerzi v Novi Gorici ter vodja raziskav na podjetju Pipistrel d.o.o. Ajdovščina. Ukvarja se z načrtovanjem učinkovitih aerodinamičnih naprav in še posebej z metodami avtomatične optimizacije. Njegovo raziskovalno delo sega tudi na teoretična področja kvantnega kaosa in van der Waalsovih interakcij. Trenutno na podjejtu Pipistrel vodi projekt izdelave novega modela letala, za katerega načrtuje krilne profile in druge aerodinamične površine.