🗓️ 22. oktober 2026 ob 18.20 uri
📍Pritličje, 2 Mestni trg, Ljubljana

Kaj ohranimo, kaj izgine in kdo o tem odloča?

Se nam nabirajo kosi preteklosti pod nogami ali gradimo kulturno identiteto?

Zgodovina nas opominja, od kod prihajamo, a prostori, police in proračuni niso neomejeni. Medtem ko se zbirke v knjižnicah in muzejih širijo, se moramo neprestano spraševati: kaj je tisto, kar resnično potrebuje varstvo za prihodnje rodove, in kaj je le navadna stara šara, ki nam jemlje prostor? 

Na devetem srečanju Skeptikov v pubu bomo z gosti pretresli dileme ohranjanja kulturne in pisne dediščine. Tokrat se bomo vprašali:

• Zakaj je treba hraniti knjige in rokopise? Ali v digitalni dobi še potrebujemo tiskane knjige in kakšni so izzivi sodobnega arhiviranja? 
• Zakaj je treba izkopavati Emono? Kaj nam ostanki rimske preteklosti pod mestnimi ulicami še lahko povedo o nas samih? 
• Kaj ima dediščina opraviti z narodno identiteto? Je skrb za preteklost ključ do skupne pripadnosti ali včasih tudi orodje za ustvarjanje ideoloških mitov? 

Pridružite se nam ob sproščenem pogovoru ob pijači, kjer bomo brez dlake na jeziku premlevali, kako ločiti neprecenljive zaklade od zgodovinske krame.

Sogovorniki

Mag. MARIJAN RUPERT, Narodna in univerzitetna knjižnica je literarni zgodovinar in vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ukvarja se z raziskovanjem, zbiranjem, dokumentiranjem in varovanjem slovenske pisne dediščine. Je avtor in soavtor razstav ter publikacij, povezanih s slovensko literarno zgodovino, med drugim z življenjem in delom Srečka Kosovela, Karla Destovnika – Kajuha in drugih pomembnih osebnosti.

Izr. prof. dr. JANKA ISTENIČ, Narodni muzej Slovenije je kustosinja antične zbirke Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani in vodja raziskovalnega programa Raziskave arheološke dediščine. Preučuje materialno kulturo rimske dobe. Osredotoča se na ključne teme rimske arheologije, kot sta rimska vojska in arheologija oboroženih konfliktov. Njeno raziskovanje je pogosto interdisciplinarno, kot posebej uspešno se je izkazalo vključevanje metod naravoslovnih ved s področij fizike in kemije. Raziskovalna dognanja širši javnosti predstavlja na razstavah in v poljudnih publikacijah. Sodeluje pri doktorskem izobraževanju na Podiplomski šoli ZRC SAZU.

Prof. MARUŠA ZOREC, Fakulteta za arhitekturo je arhitektka in profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Ukvarja se s projekti manjšega merila in prenovo kulturne dediščine. Med njimi so prenova Plečnikove hiše in Švicarije v Ljubljani, Vetrinjskega dvorca v Mariboru, grajske pristave v Ormožu, kapele v Frančiškanskem samostanu in knjižnice na Ravnah na Koroškem. Za svoja dela je s sodelavci prejela številne nagrade, med njimi evropsko nagrado za prispevek na področju arhitekture, medaljo Heinrich Tessenow 2024.