Odlični v znanosti 2015 – Medicina

moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija

25. november 2015, Kavarna Union

Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in društvo SATENA vas vabita na dogodek Odlični v znanosti 2015. Spoznali bomo pet raziskovalk in raziskovalcev, ki nas bodo seznanili z zanimivimi in aktualnimi temami s področja medicine. Govorili bomo o zdravljenju raka s pomočjo električnih pulzov in kemoterapije, vprašali se bomo, ali se avtizem skriva v naših genih in kako ravnati ob nenadnem zastoju srca izven bolnišnice. Dotaknili se bomo vpliva nezdravega načina življenja na reprodukcijo in iskali povezavo med gospodarsko krizo in samomorilnostjo v sodobni evropski družbi.

Dogodek bo potekal v sklopu projekta “Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu (ZnC)”, povezovala ga bo Renata Dacinger, urednica oddaje Ugriznimo znanost, TV Slovenija.

ARRS promocijsko akcijo s predstavitvami dosežkov na področju znanosti organizira četrto leto, od lanskega leta pod imenom Odlični v znanosti. S to dejavnostjo ARRS spodbuja povezovanje znanosti z drugimi sferami in hkrati želi izboljšati splošno poznavanje znanstvene dejavnosti in njenega pomena v družbi.

Električni pulzi in kemoterapija v boju proti zasevkom raka

asist. dr. Ibrahim Edhemović, Onkološki inštitut Ljubljana

Elektrokemoterapija (EKT) je nova metoda lokalnega zdravljenja tumorjev, ki temelji na pojavu imenovanem elektroporacija, kadar membrane celic v električnem polju postanejo zelo prepustne za različne snovi, vključno tudi za hidrofilne citostatike, ki se jim na ta način za 1000 krat poveča citotoksičnost. Namen naše raziskave, ki je bila izvedena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, je bil ovrednotiti učinkovitost in varnost EKT z bleomicinom v zdravljenju jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke (RŠČD) in razvoj tehnologije za zdravljenje globoko ležečih tumorjev na modelu jetrnih zasevkov. EKT smo izvajali tekom odprte operacije in sicer tako, da smo elektrode za dovajanje električnih pulzov razporedili okoli zasevkov v skladu z načrtom zdravljenja izdelanim na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter po intravenski aplikaciji bleomicina sprožili električne pulze iz generatorja pulzov. Z radiološko in histološko analizo 29 zdravljenih zasevkov smo dokazali, da je EKT je visoko učinkovita (85% kompletnih odgovorjev) in varna metoda za zdravljenje jetrnih zasevkov RŠČD brez pomembnih stranskih učinkov, še posebej v bližini velikih krvnih žil, kjer z dosedanjimi ablacijskimi načini zdravljenja nismo dosegali zadovoljivih rezultatov.

Princip elektrokemoterapije. Po injiciranju citostatik pride do celice, vendar ne more prodreti skozi celično membrano. Ko električni pulzi odprejo pore, citostatik lahko pride v celico. Po določenem času se pore zaprejo, citostatik pa ostane v celici, kar pripelje do smrti celice.

Vir: Edhemovic I, Brecelj E, Gasljevic G, Marolt Music M, Gorjup V, Mali B, Jarm T, Kos B, Pavliha D, Grcar Kuzmanov B, Cemazar M, Snoj M, Miklavcic D, Gadzijev EM, Sersa G. Intraoperative electrochemotherapy of colorectal liver metastases. J Surg Oncol. 2014 Sep;110(3):320-7.

Ali se avtizem skriva v naših genih?

dr. Jernej Kovač, Služba za specialno laboratorijsko diagnostiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana

Pervazivne razvojne motnje kamor spada avtizem in motnje avtističnega spektra, poleg ostalega, izrazito vplivajo na sposobnost družbene interakcije posameznika. Posledična družbena odrinjenost, drugačnost in morebitno nesprejemanje pa hudo prizadenejo posameznikovo kakovost življenja. Tudi zaradi globalnega naraščanja števila oseb z motnjami avtističnega spektra, je zanimanje za raziskovanje tega pojava veliko. Preprosto vprašanje: »Kaj povzroča motnje avtističnega spektra?« še nima končnega odgovora, kljub temu pa je bil v zadnjih nekaj letih dosežen relativno velik napredek pri razumevanju razvoja in ozadja avtistične motnje.

Spremembe v genih, ki so vključeni v razvoj možganov, so ena od ključnih komponent pri razvoju motenj avtističnega spektra, druga komponenta pa je vpliv okolja, ki spodbudi razvoj motnje. Pri naših raziskavah smo poskušali poiskati elemente, ki povezujejo gene in okolje v zapleteno interakcijo, ki na koncu privede do razvoja motenj avtističnega spektra. Kaj se torej skriva v naših možganih, v naših genih in kako na vse skupaj vpliva okolje? Vprašanja na katera bomo skušali vsaj deloma poiskati odgovore v okviru predstavitve našega dela.

Nenaden zastoj srca izven bolnišnice

prof. dr. Marko Noč, Klinični oddelek za intenzivno interno medicino (KOIIM), UKC Ljubljana

Nenaden zastoj srca izven bolnišnice je glavni vzrok umiranja v razvitem svetu. Najpogosteje je v ozadju koronarna ateroskleroza, neposredni vzrok pa nenadna poka na enem izmed koronarnih plakov, kjer posledično nastane krvni strdek, ki zapre koronarno arterijo. Če se zaradi pomankanja kisika v srčni mišici usodno spremeni prevajanje električnega impulza, pride do nenadne motnje v srčnem ritmu in takojšnjega prenehanje črpanja krvi po telesu. Pri več kot polovici bolnikov zastoj srca nastopi kot strela z jasnega. Bolnik nenadoma izgubi zavest, pade kot pokošen in preneha dihati. Ključno za preživetje je pravilno ravnanje laika (klic 112-zunanja masaža srca-uporaba avtomatskega defibrilatorja) in čimprejšnje oživljanje na višjem nivoju s strani predbolnišnične urgentne ekipe, ki mora na kraj dogodka prispeti čimprej (1). Če je začetno oživljanje uspešno in pride do ponovnega delovanja srca, bolnika ekipa nujne medicinske pomoči urgentno prepelje v bolnišnico kjer se takoj nadaljuje poreanimacijsko zdravljenje. Na Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino (KOIIM) Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana bolnike s srčnim zastojem in uspešnim začetnim oživljanjem izven bolnišnice sistematično spremljamo že od leta 1995 in tekoče analiziramo način zdravljenja in preživetje (2). V letu 2003 smo kot eden izmed prvih oddelkov v svetovnem merilu uvedli agresivno poreanimacijsko zdravljenje s kontroliranim z podhlajevanjem (32-34 C za 24 ur) z namenom zmanjšati poreanimacijsko okvaro možganov, in takojšnjo perkutano koronarno intervencijo (PCI) z namenom razrešiti zaporo koronarne arterije in tako izboljšati delovanje srca (3). Po uvedbi takojšnjega in intenzivnegaporeanimacijskega zdravljenja se je preživetje z dobrim nevrološkim izhodom povečalo od 27% med leti 1995-2003 na 47% med leti 2004-2012 (2). Z ozirom na to, da vsako leto sprejmemo okoli 100 takih bolnikov, smo na ta način z intenzivnim poreanimacijskim zdravljenjem dodatno rešili približno 20 bolnikov letno. V zadnjih letih smo se sistematično posvetili proučevanju koronarne ateroskleroze takoj po sprejemu v bolnišnico glede na elektrokardiogram po vzpostavitvi delovanja srca in strategiji PCI (4,5). Mednarodno odmevnost našega dela potrjuje dejstvo, da smo v letu 2014 imeli vodilno vlogo pri nastanku smernic Evropskega združenja za perkutane kardiovaskularne intervencije (EAPCI) in iniciative »Stent for life« (SFL) za to področje poreanimacijskega zdravljenja (6).

Slika prikazuje zaporo koronarne arterije.

Ključni lastni raziskovalni »PubMed« članki iz področja poreanimacijskega zdravljenja:

  • Tadel S, Horvat M, Noc M. Treatment of out-of-hospital cardiac arrest in Ljubljana – outcome report according to the “Utstein” style. Resuscitation 1998;38:169-76.
  • Kocjancic ST, Jazbec A, Noc M. Impact of intensified postresuscitation treatment on Outcome of comatose survivors of out-of-hospital cardiac arrest according to initial rhythm. Resuscitation 2014; Oct;85(10):1364-9.
  • Knafelj R, Radsel P, Ploj T, Noc M. Primary percutaneous coronary intervention and mild induced hypothermia in comatose survivors of ventricular fibrillation with ST-elevation acute myocardial infarction. Resuscitation 007;74:227-234.
  • Gorjup V, Radsel P, Kocjancic Tadel S, Erzen D, Noc M. Acute ST-elevation myocardial infarction after successful cardiopulmonary resuscitation. Resuscitation 2007; 72:379-85.
  • Radsel P, Knafelj R, Kocjancic S, Noc M. Angiographic characteristics of coronary disease and postresuscitation electrocardiograms in patients with aborted cardiac arrest outside a hospital. Am J Cardiol 2011;108:634-3
  • Noc M, Fajadet J, Lassen JF, Kala P, MacCarthy P, Olivecrona GK, Windecker S, Spaulding C. Invasive coronary treatment strategies for out-of-hospital cardiac arrest: A consensus statement from the European association for percutaneous cardiovascular interventions (EAPCI)/Stent for life (SFL) groups. Eurointervention 2014;10(1):31-7.

Prof. dr. Marko Noč, dr. med. je specialist kardiologije, vaskularne medicine in intenzivne medicine. Trenutno je predstojnik centera za intenzivno interno medicino, SPS Interna klinika, UKC. Njegovo raziskovalno področje je študij nenadnega zastoja srca in oživljanje, akutni koronarni sindrom in intervencijska kardiologij. Ima več kot 90 člankov v revijah z impakt faktorjem, je soavtor 9 poglavij v mednarodnih učbenikih in je bil vabljeni predavatelj na največjih mednarodnih strokovnih srečanjih s področja akutnega koronarnega sindroma, srčnega zastoja in interventne kardiologije.

Kako nadzorovati moške hormone v jajčnikih?

doc. dr. Mojca Jensterle Sever, KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, UKC Ljubljana

Sindrom policističnih jajčnikov je ena izmed najpogostejših hormonskih bolezni žensk v reproduktivnem obdobju, za katero sta značilna povečano delovanje moških hormonov androgenov in zmanjšana občutljivost za insulin, ki posredno vpliva na povečano delovanje androgenov. Omenjene hormonske motnje v različnem obsegu povzročajo prekomerno poroščenost, motnje menstrualnega ciklusa in presnovne zaplete. V nastanek in izraženost sindroma se vpletajo genetski dejavniki in dejavniki okolja. Eden izmed pomembnih znanih dejavnikov okolja, ki slabša klinično sliko sindroma, je prekomerna telesna teža, saj dodatno zmanjšuje že za sindrom značilno zmanjšano občutljivost za insulin. Zadnja spoznanja pripisujejo glavno vlogo pri samem nastanku sindroma povečani tvorbi in izločanju androgenov v jajčnikih. Vpleteni mehanizmi so zapleteni in za zdaj ne povsem raziskani, zato sindroma še vedno ne znamo zdraviti vzročno.

Zdravljenje sindroma je trenutno usmerjeno predvsem v normalizacijo telesne teže s spremembo življenjskega sloga pri prekomerno težkih bolnicah, v zmanjševanje odpornosti na insulin z metforminom pri bolnicah s presnovnimi zapleti in v blokado delovanja androgenov s kontracepcijskimi tabletami in spironolaktonom pri bolnicah z motnjami menstrualnega ciklusa in poraščenostjo. Ključen kvalitativni preskok pri obravnavi teh bolnic se bo zgodil, ko bomo poleg naštetih strategij sočasno učinkoviteje ciljali tudi direktno na zapletene mehanizme povečanega nastajanja in izločanja androgenov v jajčnikih. V prispevku bomo predstavili, kako smo se Na KO za endokrinologijo, dibetes in bolezni presnove UKC Ljubljana lotili teoretično dobro podkovane inovativne strategije zdravljenja sindroma z uporabo inhibitorjev fosfodiestereze tipa 4 in opazovali spodbudne učinke. Koncept je dosegel veliko mednarodno odmevnost v strokovni javnosti in odprl številne nove izzive.

Slika prikazuje normalne in policistične jajčnike.

doc. dr. Mojca Jensterle Sever je leta 1995 maturirala na Gimnaziji Bežigrad- program mednarodne mature (International Baccalareate). Diplomirala je 2002na Medicinski fakulteti na Univerzi v Ljubljani. Kot študentka je leta 2001 prejela fakultetno Prešernovo nagrado in Oražnovo nagrado kot najboljša diplomantka medicine v letu 2002. Podiplomski študij Biomedicineje zaključila 2009 z zagovorom doktorskega dela. Specializacijo iz Interne medicine je 2010 zaključila s specialističnim izpitom.Od takrat je redno zaposlena kot specialistka Interne medicine na Kliničnem oddeleku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v Univerzitetnem Kliničnem centru Ljubljana in je od 2014 je vodja Endokrinološke ambulante dejavnosti. Od leta 2009 sodeluje v pedagoških procesih Medicinske fakultete. Kot raziskovalka je aktivna v raziskovalnem programu Metabolne in hormonske motnje, kjer se posveča predvsem področju Sindroma policističnih ovarijev. Z raziskovalnim timom pod vodstvom prof. Andreja Janeža, na tem področju objavlja in predava o rezultatih znanstvenega dela v mednarodnem prostoru z izkazano mednarodno odmevnostjo.

Vir: JENSTERLE SEVER, Mojca, KOCJAN, Tomaž, JANEŽ, Andrej. Phosphodiesterase 4 inhibition as a potential new therapeutic target in obese women with polycystic ovary syndrome. The Journal of clinical endocrinology & metabolism, ISSN 0021-972X, 2014, vol. 99, iss. 8

Povezanost ekonomske krize s samomorilnostjo

mag. Helena Korošec Jagodič, Splošna bolnišnica Celje

V večini evropskih državah je samomorilni količnik dosegel najnižjo vrednost okrog leta 2007 (v Sloveniji je bil najnižji samomorilni količnik leta 2008), nato pa smo v večini evropskih držav opažali porast samomorilnega količnika. Ta sinhronizacija samomorilnega količnika v evropskih državah pa ne more biti naključna, ampak lahko sklepamo, da je odraz skupne etiologije, ki je vplivala na celoten kontinent.

Tudi evropske države, ki so imele v obdobju od leta 2000-2011 več ali manj konstanten samomorilni količnik, so enako dosegle najnižje vrednosti samomorilnega količnika okrog leta 2007 in nato postopen porast.

Najnižje vrednosti samomorilnega količnika v evropskih državah so bile zabeležene približno eno leto pred začetkom svetovne gospodarske krize, porast samomorilnega količnika pa se je začela nekaj mesecev pred začetkom gospodarske krize. Iz omenjenega sklepamo, da je tako imenovani prodromalni pojav pred gospodarsko krizo imel pomemben vpliv na samomorilno vedenje prebivalstva.

V državah evro območja (tudi Slovenija) smo ugotavljali najmočnejšo povezavo med samomorilnim količnikom in BDP na prebivalca, v preostalih evropskih državah pa predvsem povezavo med brezposelnostjo in samomorilnim količnikom. V državah izven evropske unije ni bilo izrazite povezave med ekonomskimi dejavniki (BDP, brezposelnost) in samomorilnim količnikom.

Graf na sliki prikazuje razmerje samomorilnosti po letih.

Helena Korošec Jagodič, rojena 29.9.1973, sem diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani 22. 6. 1999, smer medicina. 24. 5. 2006 sem dokončala magistrski študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani. 5. 10. 2011 sem opravila specializacijo iz psihiatrije. Leta 2011 sem se vpisala na doktorski študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Opravljam pa tudi specializacijo iz anesteziologije. Objavila sem več strokovnih prispevkov iz psihiatrije in anesteziologije v slovenskih in tujih strokovnih revijah.

Kontakt:
Tina Glavič Novak, ARRS, tina.novak@arrs.si
Dr. Kristina Žagar, Institut “Jožef Stefan”, kristina.zagar@ijs.si

Video posnetek predavanja: Videolectures