Fotonatečaj Znanost na delu

Natečaj za najboljšo fotografijo s področja znanstvenega raziskovanja

Natečaj je zaključen. Nagrajene in prispele izdelke si lahko ogledate tukaj.

K sodelovanju vabimo znanstvenike in znanstvene navdušence, ki se srečujejo z znanostjo v raziskovalnih laboratorijih ali izven njih, doma, na ulici, pri igri, športu… Pričakujemo posnetke, ki prikazujejo raziskovalce pri delu, zanimive pojave in poskuse ali njihove rezultate. Vsebina je lahko poučna ali zabavna. Vsak avtor lahko pošlje največ tri posnetke.

Posnetki naj bodo opremljeni s kratkim naslovom (do 60 znakov), kratkim poljudno-strokovnim pojasnilom (do 300 znakov) in podatki o avtorju (ime in priimek, institucija, elektronski naslov). Glavni kriterij ocenjevanja bo vsebinska zanimivost oz. sporočilnost posnetka (skupaj s pojasnilom).

Posnetke pošljite po elektronski pošti na naslov znanost@satena.si, Subject: ZnC-foto in sicer do 31. avgusta 2014. Objavljali jih bomo na spletni strani ZnC, Facebooku in Twitterju.

Rezultati natečaja

bodo objavljeni 10. septembra pred začetkom predavanja v Kavarni Union in na spletni strani www.znanostnacesti.si.
Deset najboljših fotografij bo nagrajenih.
Nagrada za 1. mesto: 100 eur + majčka
Nagrade za 2.-10. mesto: majčka z znakom »ZnC – Znanost na delu«, »Delam 24 ur«, ….

Ocenjevalna komisija:

prof. dr. Jadran Lenarčič (IJS)
Renata Dacinger
Denis Oštir (POP TV)
Uroš Škerl Kramberger (Dnevnik)
Matej Povše (fotograf, samozaposleni v kulturi)

Za dodatne informacije v zvezi z natečajem pišite na e-mail naslov: znanost@satena.si ali sasa.novak@ijs.si

Rezultati

Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad je bila v sredo, 10. 9. 2014 ob 20h v Modrem salonu Hotela Union.

1. mesto

Happy (Milena Zorko, Kemijski inštitut)

Slika prikazuje sintetiziran kalcijev karbonat (CaCO₃). Narejena je bila na vrstičnem elektronskem mikroskopu (FE-SEM Zeiss SUPRA 35VP).

🙂 Slika prikazuje mikroskopski posnetek kalcijevega karbonata. Med posnetimi delci se slučajno pojavlja podoba glave nekakšnega srečnega kuščarja. Vajeni smo že neštetih z mikroskopom posnetih slik, ki nas s svojimi oblikami, urejenostjo in barvami sicer očarajo, vendar pa ne predstavljajo kakšne umetniške vrednosti. Avtorica te slike pa je v svojem posnetku mikroskopskega neživega sveta po naključju zaznala navidezno življenje, ki nas pritegne. Rutinskemu znanstvenemu delu tako pridodaja tudi fantazijsko komponento. Slika deluje tridimenzionalno ter je tehnično dokaj kakovostna v primerjavi z ostalimi. Prisotnost barve bi mogla koristiti, vendar slika brez nje v pripovednem smislu ne izgublja.

– Prof. dr. Jadran Lenarčič

🙂 Happy je to, kar od znanstvene fotografije pričakujem. Da vzbuja mojo domišljijo in zanimanje. Da takoj preverim, kaj je kalcijev karbonat. Da preverim, čemu služi? Je zabavna, informativna in izobražuje. In je nenavadna, drugačna, pelje me tja, kamor sicer sam nikoli ne morem. Mikroskopska fotografija je zakon!

-Denis Oštir

2. – 10. mesto

Tok zraka okrog vetrovne ograje (dr. Marijo Telenta, LECAD, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani in doc. dr. Viktor Šajn, LANEM, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani)

Fotografiji sta posneti v vetrovniku na Fakulteti za strojništvo. S pomočjo dima je narejena vizualizacija toka zraka okrog vetrovne ograje. Namen vetrovne ograje je zaščita vozil na cesti, v primeru burje. Različna postavitev drogov ograje vpliva na tok zraka in na različno stopnjo zaščite vozila za ograjo.

Tok zraka okoli krogle (Žiga Gosar, ELVEZ, proizvodnja kabelske konfekcije in predelava plastičnih mas, d.o.o., in doc. dr. Viktor Šajn, LANEM, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani)

Fotografija je posneta v vetrovniku na Fakulteti za strojništvo. Vizualizacija toka zraka okoli krogle je narejena s pomočjo dima. Namen je analiza prehoda laminarnega toka v turbulentnega.

Ni vse zlato, kar se sveti (dr. Janez Zavašnik, Center za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo (CEMM), Institut Jožef Stefan)

Kristali pirita (FeS₂), sintetizirani pri 600 °C s “Chemical vapour transport” (CVT) sintezo, na SiO₂ podlagi. Poleg drobnih nukleacijskih jeder pirit tudi epitaksialno izkristali na kristalih starejše generacije; s spreminjanjem temperature lahko vzpodbudimo ali preprečimo rast posameznih ploskev. Slika je bila narejena na vrstičnem elektronskem mikroskopu Jeol JSM-5800.

Jamski laboratorij omogoča opazovanje proteusa (Anže Rogelj, študent Strukturne in funkcionalne biologije, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Laboratoriji v naravi nam omogočajo spremljanje biologije različnih organizmov. Jamski laboratoriji omogočajo preučevanje troglobiontov. Človeška ribica je dinarski endemit in edini jamski vretenčar v Evropi. Je simbol slovenske naravne dediščine. S preučevanje proteusa lahko tudi v Sloveniji prispevamo k uspešni ohranitvi te vrste.

Sončni zahod za Triglavom in Triglavskim domom na Kredarici iz Ljubljane (Matjaž Leskovar, Institut »Jožef Stefan«, Odsek za reaktorsko tehniko)

Fotografije so nastale pri opazovanju sončnega zahoda za Triglavom s teleskopom iz Ljubljane. Šele kasneje sem opazil, da so na fotografijah tudi vsi najpomembnejši obnovljivi viri energije: sonce (fuzijski naravni reaktor), veter(nice) in deževni oblaki, ki bodo kmalu poganjali hidroelektrarne.

Prepoznavanje lastno-tuje pri rojenju bakterije B. subtilis (Anže Rems, UL, Biotehniška fakulteta, Katedra za mikrobiologijo)

Tako kot pri ljudeh, lahko tudi pri bakterijah pride do nesporazumov. Na sliki je prikazana meja, ki se tvori, ko pride do stika dveh roječih sevov bakterije Bacillus subtilis. Meja se tvori zaradi sorodstvene diskriminacije med sevoma, ki se ne prepoznata. Pomanjkanje komunikacije tako tudi v bakterijskem svetu povzroča nastanek mej.

Sonce v črnem (Aljaž Velikonja, Laboratorij za biokibernetiko, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani)

Posnetek zaslona pri opazovanju dogajanja pod mikroskopom pri nanašanju določenih mešanic kemikalij na teflonsko folijo. Gre za stranski poskus pri poskusih proučevanja ravninskih lipidnih dvoslojev z Montal-Mueller-jevo metodo. Efekt traja približno 2 sekundi in potem izgine. Površina fotografije je približno 5 mm².

Ledeniška razpoka? (Katja Bajec, Geodetski inštitut Slovenije)

Kako globoka je »ledeniška razpoka«? Fotografija je nastala leta 2012 med vsakoletnim spremljanjem stanja Triglavskega ledenika, ki je med drugim vključevalo izmero oboda ledenika, izmero višinskih profilov ploskve ledenika ter izmero oslonilnih in kontrolnih točk za izvedbo terestričnega fotogrametričnega snemanja.

Mikropajčevina (Andreja Erman, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani)

Preparat oz. tkivo je površina sluznice sečnega mehurja miši, posnetek je narejen z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Tovrstne strukture sem zasledila prvič kljub dolgoletnemu pregledovanju tega tkiva. Domnevam, da gre za povezave med celicami, ki služijo medcelični komunikaciji in so v tem primeru zelo številne.

Dodatne “pop” nagrade

Snemanje tuljenja volkov (Miha Krofel, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire)

Raziskovalka s pomočjo snemalnika s parabolo snema tuljenje volkov na dinarski planoti. V okviru projekta SloWolf (www.volkovi.si) smo na območju celotne Slovenije popisovali volkove z izzivanjem njihovega tuljenja. Tako smo ocenili število volčjih tropov v Sloveniji in njihovo reprodukcijo.

Pipetiranje (Eva Sodja, Laboratorij za klinično imunologijo in molekularno genetiko, Univerzitetna bolnišnica Golnik)

Pipetiranje je tehnika, ki jo raziskovalci pogosto uporabljamo pri svojem delu. Fotografija je bila posneta med postopkom priprave reakcijske mešanice za verižno reakcijo s polimerazo v realnem času.

Za novimi odkritji se skriva tudi veliko branja znanstvene literature (Zarja Muršič, študentka Kognitivne znanosti ter Strukturne in funkcionalne biologije, Pedagoška fakulteta in Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani)

V magistrskem delu sem skušala odkriti ali, kot pravi anekdota, vrane res štejejo do pet in kaj imamo ljudje, poleg skupnih prednikov, skupnega s šimpanzi ter zakaj smo ljudje izumili števila in kako smo razvili aritmetiko. Da bi odgovorila na ta vprašanja, se nisem vrgla v številke, ampak sem se zatopila v knjige, znanstvene publikacije in članke.

Ostali prispevki:

Komunikacija s pomočjo možganskih valov (Matjaž Divjak, Laboratorij za sistemsko programsko opremo, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru)

Z merjenjem možganskih valov (EEG signalov) lahko zaznamo, katero črko z zaslona je izbral uporabnik. A do popolnega nadzora računalnika z mislimi je še daleč, med drugim tudi zaradi še vedno precej okornih postopkov za merjenje signalov.

Razvoj “pametnih” gospodinjskih aparatov (Matjaž Divjak, Laboratorij za sistemsko programsko opremo, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru)

Gospodinjski aparati, opremljeni z dodatnimi senzorji, so na pohodu v naše domove. Ti senzorji naj bi nemoteče spremljali uporabnike pri njihovem vsakdanjem rokovanju z aparati. Zaradi stika z ljudmi je obsežno testiranje še posebej pomemben del razvoja.

Shranjevanje celični kultur (Eva Sodja, Laboratorij za klinično imunologijo in molekularno genetiko, Univerzitetna bolnišnica Golnik)

Ustrezno shranjevanje celičnih kultur omogoča njihovo dolgotrajno shranjevanje in je prav tako eden izmed ključnih dejavnikov za delo z njimi. Na posnetku sodelavka Ana pripravlja rakave celične kulture za shranjevanje v tekočem dušiku.

Zemljevid sveta (Milena Zorko, Kemijski inštitut)

Pri samourejanju (Self-Assembly) delcev silicijevega dioksida (SiO₂) na podlago so le ti narisali zemljevid.
Slika je bila narejena na vrstičnem elektronskem mikroskopu (FE-SEM Zeiss SUPRA 35VP).

Ptička (Milena Zorko, Kemijski inštitut)

Pri pripravi plasti silicijevega dioksida (SiO₂) na podlago le ti niso oblikovali popolne plasti (monolayer). Nastala pa je čudovita slika-ptička v preletu. Slika je bila narejena na vrstičnem elektronskem mikroskopu (FE-SEM Zeiss SUPRA 35VP).

Pikapolonici kažeta pot (Marko Soderžnik, Institut “Jožef Stefan”, Odsek za nanostrukturne materiale)

Detajl s starega Dunajskega gozda, kraja, kjer se je svoj čas sprehajal tudi naš Jožef. Pa pikapolonice vedo, da jih greje Stefanov zakon? Mar one vedo, da širijo svoje vrste na Fibonaccijevi zelenici? Verjetno ne. Vedo le, da je življenje v dvoje tisto, kar jim daje toplino.

Fluoridna nevihta (Marko Soderžnik, Institut “Jožef Stefan”, Odsek za nanostrukturne materiale)

Že od ranega jutra se je v poletni sopari čutilo napeto ozračje. Le iskrica v usmerjevalniku je bila dovolj, da se je v elektroforetsko celico vsul neustavljiv plaz šestdesetih voltov in zgodila se je divja nevihta. S permanentno-magnetnih oblakov so zverinsko švigale fluoridne strele in disprozijev dež je lil kot iz škafa.

POP stony heARTs (Martina Lorenzetti, Department for Nanostructured Materials, Jožef Stefan Institute)

Nanocrystals of anatase (titanium dioxide) synthesized by hydrothermal treatment on titanium substrate and observed by scanning electron microscope. The crystals grew and developed as elongated bipyramids, following their equilibrium shape. But due to some unfavourable (energetic) conditions on the surface, an “heart” hole was left in the middle of the crystal carpet…
What would Andy Warhol think about?

Opremljanje risinje s telemetrično ovratnico (Miha Krofel, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire)

Tehnični sodelovec v kočevskem gozdu s telemetrično ovratnico opremlja samico evrazijskega risa, najbolj ogroženega sesalca pri nas. Ovratnica je nato s pomočjo GPS naprave zajemala lokacije, kjer se je gibala risinja “Maja” in nam jih pošiljala preko GSM omrežja v obliki SMS sporočil.

Gepard s telemetrično ovratnico v teku (Miha Krofel, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire)

Samec geparda v sprintu v afriški savani. V okviru raziskav v Namibiji smo v preko 100 gepardov opremili s telemetričnimi ovratnicami. Na ta način smo prišli do številnih zanimivih podatkov o življenju najhitrejše kopenske živali na svetu.

Vizualizacija angiografskih posnetkov (Žiga Lesar, Laboratorij za računalniško grafiko in multimedije, Fakulteta za računalništvo in informatiko)

Angiografija je postopek slikanja žil s CT ali MRI napravo, pri katerem v žile predtem vbrizgamo posebno barvilo. Kot rezultat dobimo 3D polje vrednosti, ki odražajo koncentracijo barvila v določeni točki. Sliki sta nastali z aplikacijo, ki sem jo razvil v okviru diplomske naloge za potrebe hitre vizualizacije takih posnetkov, njuno generiranje pa je trajalo manj kot pol sekunde.

Boja ali WC? (mag. Igor Karničnik, Geodetski inštitut Slovenije)

Fotografija je nastala med določanjem položaja navigacijskih objektov (boj in svetilnikov) v slovenskem morju. Na vsako bojo se je treba povzpeti z GPS napravo, seveda v želji, da ne padeš v morje. Galebi pa večinoma niso ravno prijazni do te infrastrukture.

Dolg sprehod (mag. Igor Karničnik, Geodetski inštitut Slovenije)

Panorama je nastala med GPS meritvami slovenske obale. Slovenska obala ni dolga, vendar ko pa moraš z inštrumentom obhoditi vse pomole, ugotoviš, da si ti kar precej dolgi.

Velika (mag. Igor Karničnik, Geodetski inštitut Slovenije)

Vemo, da so tovorne ladje velike, vendar šele ko si čisto poleg njih med izmero obale pristanišča, se zaveš njihovih velikosti in mogočnosti. Nenadoma postaneš čisto majhen.

PROJECT 51 (San Hadži, doktorski študent, Fakulteta za kemijo in kemijsko Tehnologijo, Vrije Universiteit Brussel)

Celična opravila so naloga proteinov. Da pojasnimo delovanje proteina pogosto določimo njegovo strukturo. Ravno letos je bila določena že 100.000 struktura! Večino so jih raziskovalci določili iz vzorcev sipanja žarkov X na proteinskih kristalih. Čeprav so proteini ponavadi v raztopini, lahko v posebnih pogojih preidejo v trdno snov – kristal (slika 1). To je bolj redek pojav, saj v večini primerov preidejo v neurejeno trdno snov – oborino (slika 2). Čez približno pol leta so se kapljice proteinov posušile (slika 3).

Lost in space (Petra Jenuš, Odsek za nanostrukturne materiale, Institut “Jožef Stefan”, in Janez Zavašnik, Center za elektronsko mikroskopijo, Institut “Jožef Stefan”.)

Slika prikazuje elektronsko difrakcijo izbranega območja (SAED) SrFe₁₂O₁₉ delcev. Tako kot ima vsak človek edinstven DNK zapis, tako ima vsak kristaliničen material njemu edinstven »zapis«, ki ga lahko določimo s SAED. Intenzivnejše pike pripadajo mikronskemu delcu, manjše pikice (ponekod združene v krožnico) pa predstavljajo odziv nanodelcev.

Preskok sistema plitke sferične bimetalne lupine (Žiga Gosar, ELVEZ, proizvodnja kabelske konfekcije in predelava plastičnih mas, d.o.o.)

Slika prikazuje stabilnostni problem imenovan preskok sistema. Bimetalna lupina s temperaturno spremembo prehaja iz konveksne v konkavno obliko. Uporabljena je hitra kamera (16000 slik/s). Slika prikazuje faze skoka konveksno (levo) in konkavno (desno) položene lupine. Pri 250 µs je lupina lebdi nad površino, pri 312 µs je že v kontaktu s površino.

SONCE, ZEMLJA, MESEC (Dalibor Radovan, Geodetski inštitut Slovenije)

Paleo-astronomski preizkus na terenu. Kaj vse so znali predniki brez teleskopa? NASA je megalitski observatorij Kokino v Makedoniji postavila ob bok Stonehengeu, Abu Simbelu in Angkor Watu.

EIFFLOV POKLON ZNANOSTI (Dalibor Radovan, Geodetski inštitut Slovenije)

Prvo nadstropje Eifflovega stolpa je obdano z 72 največjimi imeni francoske znanosti. Inženirjev poklon velikanom za tiste izmed 7 milionov letnih obiskovalcev, ki pogledajo v nebo.

POGLED PROTI POLU ZEMLJE (Dalibor Radovan, Geodetski inštitut Slovenije)

Oznaka meridiana na Pagu. V šoli smo se učili koordinatni sistem narisati na papir, geodeti pa ga označimo kar na Zemlji, ki jo obdamo z vzporedniki in poldnevniki. Tako kot vsak poldnevnik, tudi tale kaže najkrajšo pot do Zemljinega pola – severnega.

Hoja po robu (Matija Klanjšček, Geodetski inštitut Slovenije)

Z natančnim geodetskim GPS-inštrumentom na robu severne triglavske stene, ob vstopu na Kugyevo polico (v smeri proti triglavskemu ledeniku). Fotografija je nastala leta 2005 med geodetsko izmero oslonilnih točk za potrebe prostorske orientacije letalskih posnetkov (aerofotografij) širšega območja Triglava in triglavskega ledenika.

2864 m (Matija Klanjšček, Geodetski inštitut Slovenije)

Je res naš Očak visok 2864 m? Fotografija je nastala leta 2005 med geodetsko izmero oslonilnih točk za potrebe prostorske orientacije letalskih posnetkov (aerofotografij) širšega območja Triglava in triglavskega ledenika. Ob tej priliki smo (kot zanimivost) z natančnimi GPS meritvami pomerili še trigonometrično točko na vrhu Triglava.

48 ur star piščančji embrio (Anže Rogelj, študent Strukturne in funkcionalne biologije, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Spremljanje poteka embrionalnega razvoja piščanca. Na začetku se na vrhu rumenjaka v obliki diska začno deliti zarodne celice, ki tekom razvoja migrirajo v različne dele embria. Po 48 urah pa je že vidno delovanje srca, razvoj očesa in delitev možganov.

Infinito (dr. Matej Skočaj, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Univerza v Ljubljani)

OlyA-mCherry je fluorescenčen, membransko aktiven protein, ki se veže na kombinacijo sfingomielina in holesterola, ki ju najdemo v membranah celic. OlyA-mCherry sproži vezikulacijo celic in v igri veziklov smo zaznali neskončnost. Molekularno orodje bomo v prihodnosti uporabili za ekstrakcijo celične vsebine iz živih celic, kar do sedaj ni bilo mogoče.

Reaktor v mehurčkih (Sebastjan Rupnik, Institut Jožef Stefan, Reaktorski infrastrukturni center in Anže Jazbec, Institut “Jožef Stefan”, Reaktorski infrastrukturni center)

Na fotografiji vidimo mehurčke, ki so se nabrali na steklu kamere med obratovanjem reaktorja. Če sliko pogledamo od daleč, vidimo sredico in obsevalne kanale. Ob pogledu od blizu, pa se sredica odseva prav v vsakem od mehurčkov. Med simuliranjem vrenja vpihujemo mehurčke v reaktor. Tukaj pa je pojav ravno obraten – reaktor vidimo v mehurčkih.

Apokalipsa (Aljaž Velikonja, Laboratorij za biokibernetiko, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani)