Kako bodo narejene umetne žile v prihodnosti

Posnetek predavanja si lahko ogledate na:

dr. Ita Junkar (Institut “Jožef Stefan”)
moderatorka: Renata Dacinger (TV Slovenija)

26. september 2014, Kongresni trg, v sklopu projekta Noč raziskovalcev

Bolezni srca in ožilja so eden najpogostejših vzrokov umrljivosti prebivalcev v zahodnem svetu. Zdravljenje žilnih obolenj pri katerih prihaja do popolne zapore žile zaradi tromboznih skupkov, ki nastajajo na steni žil predvsem zaradi nezdrave prehrane in stresnega načina življenja, je možno le s kirurškim posegom. V ta namen kirurgi obolel del žile zamenjajo z novim, največkrat umetnim delom žile, ki je narejen iz plastike (teflona ali poliestra). Da žila po vstavitvi primerno deluje pa je potrebno njeno površino primerno pripraviti na delovanje v telesu – jo narediti biokompatibilno. V ta namen se lahko uporabljajo različni nanosi, katerih problem je predvsem v tem, da se s časom izperejo. Poleg tega ti nanosi zahtevajo uporabo okolju manj prijaznih kemijskih postopkov. Mi pa bomo govorili o uporabi okolju bolj prijazne plazemske tehnologije, ki postaja vse bolj perspektivna metoda tudi za uporabo na področju medicine. Z uporabo plinske plazme, kot četrtega stanja snovi, bomo pokazali, da lahko bistveno vplivamo na lastnosti površine in s tem odzivov te površine pri stiku s krvjo. Pokazali bomo, kako na površini tvorimo nanostrukture, kako jo lahko naredimo bolj omočljivo ter kako na površino vežemo različne kemijske spojine. Vse te lastnosti površin lahko spremljamo s primernimi tehnikami za analizo površin. Ogledali si bomo slike struktur, ki smo jih opazovali s pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa ter mikroskopa na atomsko silo. Pokazali bomo tudi kako lahko na preprost način hitro ugotovimo ali je površina bolj ali manj omočljiva ter si pogledali kako lahko določimo kemijsko sestavo površine. Opazovali bomo tudi kako se na površino komercialno uporabljenih umetnih žil vežejo trombociti in kako lahko s primernim izborom plazemske obdelave dosežemo bolj primerne lastnosti površine umetnih žil.

Dr. Ita Junkar je raziskovalka na Odseku za tehnologijo površin in optoelektroniko, Institut “Jožef Stefan”.

Galerija slik: Facebook