Novi teleskopi za opazovanje visokoenergijskega vesolja

prof. dr. Samo Stanič, Univerza v Novi Gorici
moderatorka: Renata Dacinger

19. maj 2022 ob 19. uri

Vipava, Dvorec Lanthieri

V sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici.

Ko gledamo človeka v vidni svetlobi, vidimo njegovo zunanjost, naše kosti pa lahko vidimo z rentgensko svetlobo. Tako kot z nami je tudi z vesoljem. Če želimo o njem izvedeti več, ga moramo opazovati tudi v drugi luči, s svetlobo z drugimi valovnimi dolžinami.

Na kanarskem otoku La Palma in v puščavi Atacama v Čilu zato konzorcij držav, v katerega je vključena tudi Slovenija, začenja z izgradnjo dveh observatorijev, »Polja teleskopov Čerenkova« (CTA, angleško »Cherenkov Telescope Array«). Omogočal bo raziskave vesolja pri valovnih dolžinah visoko energijskega kozmičnega sevanja gama, ki so ključen in še ne dovolj izkoriščen vir informacij o visokoenergijskih procesih v vesolju (na primer supermasivnih črnih luknjah, supernovah in ostankih Velikega poka), kjer je naše razumevanje naravnih zakonitosti še zelo omejeno.

Ko fotoni visoko-energijskega kozmičnega sevanja gama dosežejo Zemljo, trkajo z atomskimi jedri plinov v višjih plasteh atmosfere. Pri tem nastanejo plazovi nabitih delcev, ki povzročijo šibke bliske svetlobe Čerenkova. Z detekcijo te svetlobe je mogoče izmeriti energijo fotona in tudi smer, iz katere je priletel. Za astronomijo z visokoenergijskim sevanjem gama zato potrebujemo posebno vrsto observatorija, kjer ne bo nameščen en sam teleskop, ampak razsežno polje teleskopov, prilagojenih za detekcijo bliskov Čerenkove svetlobe v atmosferi v vseh smereh nad observatorijem do višine okoli 10 km.

Prof. Stanič je bil septembra lani na La Palmi prav v času izbruha vulkana. Vulkanski izbruh je za dlje časa onemogočil delo vseh teleskopov na La Palmi zaradi visoke vsebnosti vulkanskega pepela v ozračju. Obenem pa je znanstvenikom nepričakovano omogočil dodatno testiranje laserskega radarja za daljinsko zaznavanje atmosfere nad observatorijem.

Prof. dr. Samo Stanič je raziskovalno pot začel na področju eksperimentalne fizike osnovnih delcev. Od leta 1999 do 2005 je delal v centru za fiziko visokih energij KEK na Japonskem in predaval na podiplomski šoli Univerze v Tsukubi. Na Univerzi v Novi Gorici se ukvarja s študijem kozmičnih delcev ekstremnih energij v okviru mednarodne kolaboracije Pierre Auger, kozmičnega sevanja gama visokih energij z observatorijem CTA ter z daljinskim zaznavanjem atmosferskih lastnosti, kar ga je lani tudi pripeljalo na La Palmo. Med leti 2014-2020 je bil dekan Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, od leta 2020 dalje pa je vodja njenega Centra za astrofiziko in kozmologijo. Je avtor in soavtor več kot 600 mednarodnih znanstvenih člankov in večjega števila prispevkov na mednarodnih znanstvenih srečanjih.