Problem oskrbe z elektriko iz obnovljivih virov 

prof. dr. Matjaž Valant, Univerza v Novi Gorici
moderatorka: Renata Dacinger

9. junij 2022 ob 19. uri

Vipava, Dvorec Lanthieri in YouTube

V sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici.

Posnetek predavanja si lahko ogledate na:

Če želimo zajeziti podnebne spremembe, moramo električno energijo pridobivati iz obnovljivih virov. To že znamo, težava pa je v tem, da so veter, sonce in drugi viri obnovljive energije nestanovitni. Ob vetrovnih in sončnih dneh proizvedemo več elektrike, kot je potrebujemo, ob brezvetrju in oblačnih dneh pa premalo. Za nemoteno preskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov moramo najti učinkovite načine njenega hranjenja. 

Največja baterija za shranjevanje električne energije na svetu je del sončne elektrarne v Kaliforniji v ZDA. Njena kapaciteta je 1,2 GWh, kar zadostuje le za okoli 300.000 gospodinjstev za tri ure. Cena postavitve tega baterijskega hranilnika pa je znašala 2,6 milijarde dolarjev.

Kakšne so še druge možnosti shranjevanja električne energije? Presežke proizvodnje električne energije lahko uporabljamo v črpalnih hidroelektrarnah ali pa za elektrolizo vode in proizvodnjo vodika. Še eno možnost pa raziskujejo na Univerzi v Novi Gorici. Pri spontani reakciji železovega prahu in klorovodikove kisline nastaja vodik, ki ga v gorivnih celic porabimo za električno energijo takrat, ko jo potrebujemo. Kakšne so prednosti takega hranjenja energije? 

Prof. dr. Matjaž Valant je profesor znanosti o materialih na Univerzi v Novi Gorici, prorektor za trajnostni razvoj in tehnologijo in vodja Laboratorija za raziskave materialov, ki ga je ustanovil leta 2007. V preteklosti je bil zaposlen na številnih uglednih inštitutih in univerzah: Institutu Jožef Stefan, University of Pennsylvania, Imperial College London in London South Bank University. Je pridružen profesor Univerze za elektronske znanosti in tehnologijo v Chenduju na Kitajskem. Večino njegovega raziskovalnega dela obsega razvoj procesov in tehnologij za trajnostni razvoj s poudarkom na vodikovih tehnologijah. Za doktorat je leta 1998 prejel nagrado Zlati znak Jožefa Stefana. Je tudi dobitnik Zoisovega priznanja in Zoisove nagrade, najvišje nacionalne nagrade za znanstveno delo. Leta 2017 mu je Ministrstvo za izobraževanje Ljudske republike Kitajske kot uglednemu mednarodnemu strokovnjak podelilo naslov “Overseas’s Master”. .