Kaj ima sreča opraviti s poplavami?

30. december 2015
prof. Saša Novak

Organizatorje poljudnoznanstvenih srečanj »Znanost na cesti« spremlja tudi sreča. Lansko leto je bila Nobelova nagrada za potrditev Higgsovega bozona objavljena le dan pred predavanjem dr. Petra Križana o lovu na nove Higgsove bozone. Letos se je zgodba skoraj ponovila. Že mesec dni napovedano predavanje dr. Mihe Nemevška o nevtrinih in potrditvi, da imajo maso, je skoraj sovpadlo z objavo letošnje Nobelove nagrade za fiziko. Z datumom predavanja »Nevtrini, Higgsov mehanizem in LHC« smo zakasnili le en teden. Teoretiki zarote bi rekli, da informacije pač curljajo, teoretski fiziki z Instituta »Jožef Stefan« pa bi lahko komentirali, da je to preprosto zato, ker so slovenski znanstveniki zraven pri skoraj vseh pomembnejših raziskavah. Organizatorji ZnC dodajamo svoje: za predavanja v Kavarni Union izbiramo dobre in aktualne teme.

Malo nas je pa vseeno zaskrbelo, da bi zaporedje dogodkov sledilo tudi napovedi predavanja »Kako obvladati« poplave.Teden pred njim je kar pridno deževalo, zaradi predvidene možnosti poplav je bil sprožencelo rdeči alarm.Če bi se poplave res zgodile, bi se gotovo našel kakšen vraževernež, ki bi iz previdnosti začel slediti napovedanim temam Znanosti na cesti. Ampak reke so se umirile, posijalo je sonce in na predavanje o poplavah smo prišli brez dežnikov.

Predavatelj, Primož Banovec, docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FGG), ima rad vodo, vendar reke vseeno raje vidi v strugah, kot razlite po ravnicah. V zadnjih letih se taka razlitja kar pogosto dogajajo in kot pravi Banovec, se vse prepogosto dogaja, da voda potrjuje napovedi njihovih poplavnih modelov. V svoji strokovni praksi vidi mostove, ki omejujejo pretoke, preozke struge, ki zadoščajo le za normalne razmere, ceste, ki so bile speljane premalo premišljeno in hiše, ki stojijo na mestih, kjer je vnaprej jasno, da bodo poplavljene. Pri tem ugotavlja, da so človekovi posegi za vodotoke ”največja klimatska sprememba”. Pri modeliranju poplavne nevarnosti na FGG uporabljajo sodobna orodja in model terena visoke ločljivosti (LIDAR DMV), za katerega so sedaj za območje Slovenije podatki prosto dostopni na spletu. Banovec z nasmeškom pove, da je Slovenija pri tem bolj napredna od ZDA, saj ima pokrito celotno ozemlje. Za praktično vsak košček Slovenije bo torej postopoma postalo bolj ali manj jasno, kakšna je poplavna nevarnost, pa tudi, kaj bi bilo treba narediti, da do poplav ne bi prišlo, ali pa bi bile njihove posledice vsaj milejše.

V zadnjih letih so bili poplavni dogodki kar pogosti: l. 2010, 2012 in 2014. Letos smo jim očitno ušli. Vendar se pri tem ni modro zanašati na srečo. Kot smo slišali na predavanju, se stroka s problematiko spoprijema kar temeljito, saj poplave resno posegajo v naše življenje in povzročajo veliko materialno škodo. Vredno bi ji bilo prisluhniti.

Prispevek je bil objavljen tudi v novičniku Od ust do ust, ki ga mesečno izdaja Ustna medicina

Video posnetek pogovora dr. Banovca z Renato Dacinger, urednico oddaje Ugriznimo znanost (TV Slovenija) je objavljen na portalu Videolectures, zvočni posnetek pa lahko poslušate v podcastu Znanost na cesti.

Saša Novak je doktorica kemije, raziskovalka na IJS, izredna profesorica na MPŠ, koordinatorka ZnC, podpredsednica združenja SATENA. Raziskovalno področje: razvoj novih materialov za uporabo v biomedicini in v najbolj vročih delih bodočih fuzijskih reaktorjev. V nenehnem srečevanju z izzivi. Če se ne pojavijo sami, jih poišče. Najljubše stanje: vznemirjenje, najljubše okolje: bližina laboratorija in računalnika. Verjame v zdravilno moč pohodništva in dobrega spanja. Doma na okenski polici zbira različne mini “elektrarne”, ki se zavrtijo, ko posije sonce, nastane v sobi prepih ali ko zaveje topel piš od radiatorja. Modelček fuzijske ji še manjka.