7. junij 2015
Luka Suhadolnik

Sem navdušenec nad aplikativnim raziskovanjem tako v znanosti kot podjetništvu. V nasprotju z osnovnim raziskovanjem, ki se ukvarja z raziskovanjem nečesa, kar ni neposredno povezano z razvojem uporabnega izdelka, procesa ali storitve, ima aplikativno raziskovanje jasen namen razviti nekaj, kar se bo po zaključku raziskav uporabljalo v industriji. To je tisto, kar me resnično privlači in mi daje dodatno motivacijo za delo.

Podjetja še nimam, zaposlen sem v javni raziskovalni organizaciji in v prostem času razvijam lastne podjetniške ideje. V obeh primerih se osredotočam na razvoj nečesa, kar ima jasno dodano vrednost za dovolj veliko število potencialnih kupcev. Tako bi lahko rekel, da se ukvarjam z aplikativno znanostjo ter razvijanjem izdelkov na podjetniški (startupovski) način.

Ne glede na to, ali gre za razvoj podjetniške ideje ali za reševanje visokotehnološkega problema, v vsaki stvari iščem poslovno priložnost in imam v mislih uporabnost tistega, kar razvijam. Raziskovanje v znanosti je lahko ali osnovno ali aplikativno, kar je odvisno predvsem od ciljev projekta, ki znanstvenikom prinese del sredstev. V startup podjetništvu je vse aplikativno, saj mladi podjetnik razvija poslovno priložnost, pri čemer želi čim hitreje najti ujemanje problema in rešitve ter kasneje ujemanje produkta in trga.

Tako kot je več oblik (samostojni podjetnik, delniška družba, socialno podjetje  …) in kategorij (mikro, majhne, srednje in velike družbe) podjetij, je tudi več vrst znanstvenikov. Sam bi se uvrstil med mešani tip, saj se ukvarjam z osnovnimi raziskavami z jasno podjetniško vizijo. Zanima me predvsem aplikativno raziskovanje, pri katerem ne gre brez osnovnih raziskav. Razlog je v tem, da je potrebno pri vsakem razvoju izdelka obvladati področje, v katerega izdelek sodi, ter najti najboljšo možno rešitev, kar pa pri visokotehnoloških izdelkih pomeni veliko dela oz. poskusov.

Pomembnost znanstvenega raziskovanja se navzven ne opazi v trenutku, ko to poteka. Značilno je, da se pozitivne spremembe pojavijo mesece ali leta po začetku. Kdaj se bo opazila pomembnost raziskav, je odvisno predvsem od tega, ali znanstvenik razvija postopek, material ali izdelek z mislijo na kasnejše trženje ali razvija nekaj, česar še nihče ni, zato da bo objavil strokovni članek. Odvisno je tudi od tega, koliko osnovnih raziskav je bilo na določenem področju že narejenih, saj te pomenijo vir znanja za kasnejše raziskovalce, ki lahko tako hitreje napredujejo.

Strokovni članki, patenti in knjige pripomorejo k hitremu širjenju informacij, iz katerih lahko znanstvenik ugotovi, v katero smer se je smiselno usmeriti in v katero ne. Pri tem je ključno, da vsak raziskovalec uporablja znanstvene metode dela in izmeri karseda veliko parametrov ter vedno natančno opiše postopke in zapiše preverjene rezultate. Le na ta način je možno trditi, da nekaj drži, ali ponoviti poskus.

V vsakem primeru delo raziskovalca, ki se ukvarja z osnovnim ali aplikativnim raziskovanjem, vsaj malo premakne dosedanje dojemanje področja v smeri uporabe tehnologije. Zelo verjetno je, da bodo osnovne raziskave različnih znanstvenikov njihovim naslednikom na kateremkoli koncu sveta pomagale pri razvoju nečesa uporabnega. V neki točki se razkrije dovolj velik del področja, da lahko nekdo vse skupaj združi v smiselno celoto in opazimo velik napredek, pri katerem je v vsakem primeru sodelovalo ogromno število ljudi.

Sam pri svojem delu na Institutu »Jožef Stefan« ne bi mogel raziskovati tega, kar raziskujem, če ne bi obstajala določena tehnologija (npr. elektronski mikroskopi) ter če ne bi bili objavljeni strokovni članki, saj bi moral začeti na popolnoma drugi točki razvoja in se ukvarjati s pridobivanjem znanja, ki mi ga v tem trenutku nudijo vsi, ki so svoje osnovne ali aplikativne raziskave nekje objavili. Tako ne vidim bistvene razlike v vrednosti osnovnega in aplikativnega raziskovanja, saj je oboje pomembno. Mene bolj zanima aplikativno, zato se osredotočam predvsem nanj.