7. junij 2015
Luka Suhadolnik

Preverjanje hipotez je proces, ki se stalno ponavlja tako v podjetništvu kot v znanosti. Sicer hipoteze v osnovi vedno povezujemo z znanstvenim načinom raziskovanja, a v podjetništvu imaš prav tako hipoteze in delaš eksperimente, iz česar sledi, da je podjetništvo znanstveni proces. Tokrat razmišljam o pomenu preverjanja hipotez, predvsem o tem, na kakšen način in kako hitro jih preverjamo v znanosti in podjetništvu.

Posel, ki je zgrajen na nepreverjenih predpostavkah, je posel, ki je skoraj zagotovo obsojen na neuspeh. Zato je tako v podjetništvu kot v znanosti nujno preveriti vse hipoteze, ki jih postavimo na začetku razvoja ali kadarkoli med razvojem izdelka, tehnologije ali storitve.

Znanstveni način raziskovanja je sistematičen, problem raziščemo precej na široko in sicer z delanjem raziskav, pri čemer si zapišemo vse – potek in rezultate. Podjetništvo je bolj usmerjeno v čim hitrejši razvoj izdelka ali storitve, ki rešuje problem dovolj velikega števila ljudi, da ga je smiselno reševati. Večina hipotez podjetnika je tako povezana s potencialnimi kupci, medtem ko so znanstvenikove hipoteze bolj povezane z izdelkom ali tehnologijo samo.

Med razvijanjem tudi znanstvenik razmišlja o končnem uporabniku, a z njim ne sodeluje neposredno. Znanstvenik svoje hipoteze preverja v laboratoriju z znanstvenimi poskusi in z različnimi napravami (merilni instrumenti, mikroskopi …), ki mu povedo pomembne informacije o tem, kar je naredil.

Podjetnik svoje hipoteze preverja pri potencialnih strankah, saj so kupci tisti, ki povedo, ali gre razvoj izdelka ali storitve v pravo smer. Tudi podjetnik mora svoje hipoteze preverjati sistematično ter pridobljene podatke smiselno urediti. Podatke največkrat pridobiva z anketami in intervjuji, ki lahko hitro potrdijo ali ovržejo hipoteze ter s tem vplivajo na potek nadaljnjega dela.

Velikokrat se zgodi, da pride do spremembe, poznane z angleško besedo pivot, ki podjetnika usmeri v razvijanje nečesa precej drugačnega od prvotne ideje. Znanstvenik svoje preverjene hipoteze združi v smiselno celoto in jih objavi v strokovni reviji ali ugotovitve zaščiti s patentno prijavo oz. uporablja kot secret know-how. To pomeni, da so pri znanstvenem raziskovanju vse ugotovitve uporabne, saj predstavljajo znanje, ki v znanosti ogromno pomeni.

Oba, podjetnik in znanstvenik, komaj čakata, da preverita svoje hipoteze. Meni znanstveno raziskovanje predstavlja izziv in me tako močno zanima, da velikokrat težko čakam na rezultate meritev. Tudi pri razvijanju podjetniške ideje komaj čakam na vsak prototip, ki pa je v nasprotju z mojim znanstvenim raziskovanjem bolj enostaven in njegovo delovanje bolj predvidljivo.

V službi na Odseku za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan« razvijam fotokatalitični reaktor, za katerega upam, da se bo uporabljal ali za čiščenje vode in zraka ali za določevanje onesnaženosti vode z organskimi snovmi. Aplikacij je veliko, tehnologija pa je predvsem zelo prijazna okolju in kljub dolgoletnemu raziskovanju fotokatalize (od leta 1972) še vedno obeta veliko novega.

Rešiti problem v znanosti ni enostavno, potrebno je veliko časa in natančno merjenje vseh ključnih parametrov. Podjetniške ideje niso nujno tako zapletene, moramo jih pa prav tako dobro razviti ter izmeriti odziv uporabnikov. Tega merimo čim bolj pogosto, da smo ves čas prepričani, da gremo v pravo smer.

Za merjenje odziva uporabnikov obstaja veliko načinov, eden od njih je vzpostavitev pristajalne strani (angl. landing page), na katero privabimo potencialne kupce in z naprednimi orodji (npr. Google Analytics) merimo njihovo obnašanje na strani. Znanstveniku pokažejo pravo smer različni merilni instrumenti, oba, znanstvenik in podjetnik, pa morata biti sposobna dobljene podatke kritično oceniti, kar je ključ do odličnih rezultatov.