27. maj 2015
Luka Suhadolnik

Podjetništvo in znanost sta področji, ki sta lahko trdno povezani, podobni eni drugi ali popolnoma različni. O tem razmišljam z vidika nekoga, ki ima nekaj izkušenj z znanstvenim raziskovanjem, v zadnjem času močno razmišlja o podjetništvu in svoje ideje razvija na več področjih.

Ena glavnih skupnih značilnosti je, da podjetništvo in znanost iščeta nove rešitve in s tem napredek. Bistvena vprašanja, po katerih se vsaj malo razlikujeta, so:

• kaj znanstvenika in podjetnika motivira,
• kje dobi eden in drugi finančna sredstva in
• kakšen pomen ima njuno delovanje za družbo.

Cilj podjetnika je razviti izdelek, ki bo uspešen na trgu, in z njim zaslužiti. Na drugi strani znanstvenika motivira predvsem pridobljeno znanje in s tem obvladanje nekega področja. Oba, podjetnik in znanstvenik, se na svoji poti spopadata z izzivi, ki  jih rešujeta z velikim zagonom, saj oba zelo zanimajo vmesni rezultati oz. končne rešitve. Znanstveniku predstavlja izziv že samo raziskovanje in odkrivanje novega, mladim podjetnikom oz. razvijalcem produktov za trg pa predstavlja bistveni izziv razviti izdelek za kupce oz. kako narediti izdelek tako, da bo kar najbolje reševal težave potencialnih kupcev.

Tako mora imeti podjetnik med razvojem v mislih tudi oz. predvsem kupca, medtem ko je glavna naloga znanstvenika razvoj nečesa novega, kar bo lahko objavil v reviji s faktorjem vpliva ali vložil patentno prijavo.  Pri podjetnikih je ključen poslovni model (segment strank je le eden od devetih delov poslovnega modela), o katerem znanstvenik večinoma ne razmišlja. V primeru, da znanstvenik pri razvoju sodeluje z industrijskim partnerjem, je poslovni model naloga industrijskega partnerja.

Znanstvenik mora zelo dobro poznati svoje področje – tako kot mora podjetnik poznati kupca in trg. Oba morata imeti veliko idej; podjetnik mora biti sposoben najti najenostavnejšo in najbolj učinkovito v čim krajšem času in s čim manj sredstvi, znanstvenik pa pri svojem raziskovanju pogosto preveri večino možnih rešitev nekega problema, saj se mu s tem širi poznavanje področja. Pri tem ne gleda na neposredno uporabnost raziskav (lahko raziskuje v smeri, ki je zaradi visoke cene ali zapletenih postopkov nesprejemljiva za industrijsko uporabo) in ne išče najkrajše možne poti do odličnih rezultatov, ampak se osredotoča predvsem na poznavanje področja in pridobivanje znanja. Znanstveno raziskovanje mora biti zelo sistematično, da je verjetnost, da se kaj pomembnega spregleda, čim manjša.

Financiranje znanstvenikov je drugačno kot financiranje podjetnika. Znanstveniki dobijo denar iz državnega proračuna in od projektov, na katere se prijavljajo. Ti projekti so različnih vrst (osnovni ali aplikativni) in na različnih nivojih (državnem, evropskem …), za uspeh na katerem od razpisov pa je zelo pomembno, da te prepoznajo kot strokovnjaka na področju, na katerem prijavljaš projekt.

Za podjetnika velja, da so mu poleg lastnih sredstev na začetku njegove poti lahko na voljo družina, prijatelji in bedaki (3F: familiy, friends and fools), v nadaljevanju pa se lahko odloči za več vrst financiranja, kot so sklad tveganega kapitala, poslovni angeli, subvencije …

Razvoj znanstvene ideje je možen v okviru podjetij in institutov, ki imajo raziskovalne skupine, opremo ter dostop do strokovnih člankov. Razvoj enostavne podjetniške ideje je dostopen posameznikom, ki lahko s pomočjo podpornega okolja (npr. možnosti hitrega prototipiranja v RogLabu) in s povezovanjem z malo sredstvi uresničijo svojo idejo.

Tako znanost kot podjetništvo sta za družbo zelo pomembna. Znanost prinese razvoj (tehnološki napredek) ter pomaga razumeti dogajanje okoli nas. Podjetništvo zagotavlja gospodarsko rast ter nudi nova delovna mesta. Podjetnišvo in znanost pomagata rešiti težave, ki nas obkrožajo vsak dan, vsem skupinam prebivalcev (tudi npr. invalidom, gluhim …).

In še korak od teoretiziranja do dejanj: www.inventorstory.com