Natečaj za najboljšo pesem na temo znanosti
Natečaj je zaključen. Rezultati so tukaj.
Da znanost v verzih bi pisali,
ni čisto vsakodnevna stvar.
Če upesniš gene, kvarke, epruvete,
vesolje, družbo, celice, rakete,
ti bil je dan poseben dar.
Znanost na cesti« vabi k udeležbi na natečaju za najboljšo pesem na temo znanosti. K sodelovanju vabimo vse, ki se radi poigravate z besedami in vas navdušuje znanost.
Na natečaj lahko pošljete eno ali največ 3 pesmi na katerokoli temo iz sveta znanosti. Ocenjuje se posamezno pesem, ki pred tem še ni bila objavljena. Pesem ni nujno v rimah, lahko je tudi v prosti obliki ali haiku. Lahko jo napišete, lahko pa tudi zapojete.
Prispevke (v tekstovni, audio ali video obliki) pošljite do 4. februarja 2017 na naslov znc@satena.si, Subject: ZnC-rime. Rezultati bodo objavljeni na ZnC spletni strani na Prešernov dan, 8. februarja, nagrade pa podeljene 2. marca na dogodku »Znanost med knjigami«.
Ocenjevalna komisija:
- Gabrijela Hladnik, ZnC
- Alojz Ihan, MF UL
- Anton Gradišek, IJS
- Simona Klemenčič, ZRC SAZU
- Renata Dacinger
Trije najboljši prispevki bodo nagrajeni. Posamezni avtor lahko dobi le eno nagrado.
1. mesto: 100 eur + majčka z znakom ZnC-pisec
2. in 3. mesto: majčka z znakom ZnC-pisec
Za dodatne informacije v zvezi z natečajem nam pišite na naslov znc@satena.si
Rezultati
1. mesto:
Hana Zupan
Znanstvena očala
Kadar množica pesti
eno jabolko drži,
kleše ga, preoblikuje,
vrta vanj in se sprašuje,
se zgodi, da se rodijo
infrardeča, mikroskopska,
elektronska, spektroskopska,
topološka, teleskopska,
biosferna, izotopska,
z magnetom ukrivljena,
rotacijsko uglašena,
prav gotovo ne vulkanska
a na nek način organska
supersonična očala.
Le priznaj, da te že mika,
stvar brenči in se svetlika.
Preden prosiš tisoč dni,
ti jo dajo pred oči.
Oj! – sploh ni bila ukana ….
Barve zvezd so mala šala,
razburljiva je odprava
med gorovja iz atomov
ali drugič kromosomov
na obzorju se odsvita
vedno sveža pot zenita,
z vsakim novim filtrom čez
spet zaripneš do ušes.
Če si nočeš razjasniti
vseh stvari prečudnih, zvitih,
prevelikih in predaljnih,
vidnim barvam nenaravnih,
tajno vsepovsod prikritih,
če izmed vseh teh oči
komaj dvoje zadosti;
kdo je slepec, če ne ti?
2. mesto:
Ana Rakovec
Obraza dveh lepot
Obraza dveh lepot sta si vzajemna
v svoji veličini, a umrljive eksistence
brez hkratnega obstoja dveh polarnih
polov, ki se menjavata v ciklični
rotaciji pozitivnega in negativnega
naboja. V njem leži obstoj življenja,
ki se odraža v soli: v morju, solzah,
znoju … katerih večna skrivnost leži
v ionski vezi med atomom natrija
in klora. Podoba čistega kristala
je lahko rojena zgolj iz ekvivalence
tako sprejemanja kot oddajanja.
3. mesto
Borut Trpin
Kdaj je ljubezen brezpogojna?
Ostali prispevki:
Maruša Grmek
Fetus praematurus
Na ta svet sem prišla kot veveriček posebne sorte.
Fetus praematurus, majhen nedonošenček.
Od takrat sem borka za življenje.
In pravico.
Per aspera ad astra
Zvezde zame življenje samo.
Po argumentum a maiori ad minus,
je sleherni korak izziv.
V sebi negujem otroško navihanost,
študentsko radovednost,
delavsko marljivost
in prirojen občutek za poštenost.
We make a living by what we get
but we make a life by what we give.
Churchillu in podobnim odpiram um
za modrosti in izkušnje.
Odpiram srce.
E=mc2, je življenje.
Ni vedno enostavno delati dobro in pravično.
Sistem zavor in ravnovesij nosimo v sebi,
naj me vodi k dobrim odločitvam.
“Ni potrebno od drugega pričakovati tistega,
kar sam nisi!”
Eleanor Roosevelt ima prav.
Naj se tega spomnim v konfliktih.
Vincit omnia veritas.
Želim živeti nov dan,
sveže in z bremeni za mano.
Kot vonj zemlje po dežju.
Kar je v swahiliju:
“Naftalanja!”
Benjamin Bajželj
Ključ #1
Zazrem se skrajno resno v kolega,
Ne slutim, kakšna je bila napaka,
A vem, na grafu vidna je le spaka.
“Normalno, vidim, kaj vas tukaj bega.”
“Odšteli vendar niste spektra pufra.”
Seveda vsakdo kdaj greši neumno,
Takoj popravi se napako strumno.
Nemara kriva sta poletna kufra.
Arena misli, člankov in rutine,
Cekinov malo, a preboj omamen,
Enotnost taka, da te skoraj mine.
Spektakel lep se širi kakor plamen,
Tako dobili mnoge smo dobrine,
In znanost, rečem ti lahko le amen.
Maja Koblar
Luna ne obstaja
Leta 1900 se pojavi uganka,
ki na izumu žarnice prisanka.
Vedeli so, da s pomočjo elektrike nitka gori,
ampak povezava med temperaturo in barvo pa jih čisto obnori.
Na srečo je to Max Planck raztolmačil
in nam besedo kvant udomačil.
Raziskovanje novosti in sicer radijskih valov,
poveže elektriko in svetlobo, kot blagoslov.
Kaj je to fotoelektrični pojav,
ki je povzročil toliko zmešnjav?
Šele teorija relativnosti,
razloži pojav nevsakdanjosti.
To je Einsteinova norost,
ki marsikomu povzroči slabost.
Ta pripelje do revolucije,
ki Newtona, Laplacea odbije.
Staro ponika,
ker moderna fizika vzklika.
Pojavi se bitka, ki je divjala desetletja
in prinesla mnoga razodetja.
Bohr ustvari kvantno mehaniko,
ki izpodrine vso klasiko.
»Kogar kvantna teorija ne šokira,
ta jo ne dekodira«1
Nikoli ne moremo vedeti, kje elektron dejansko je,
dokler ga ne izmerimo in prikličemo v ospredje.
Torej elektroni – osnovni gradniki,
se tako izmikajo naši logiki.
»Mar Luna ne obstaja več,
če gledam preč?«2
1Slavni citat Bohra: »Kogar kvantna teorija ne šokira, ta jo ne razume«.
2Slavni citat Einsteina, kot odgovor na Bohrovo interpretacijo: »Mar Luna ne obstaja več, kadar je ne gledam?«
Taja Štefanič
~
Znanost je neomenja
Srecujemo jo vsak dan
Tudi ko smo v svetu sanj
Vesolje je nepoznamo
Le njegovo ime znamo
Veliko se moramo odkriti
A se moramo zato potruditi
Biologija ve kaj je celica
In kako deluje zenica
Kemija nam je dala atom
In spoznala element krom
Fizika pa ve zakaj se zoga odbije
In s kasno hitrostjo srce bije
Brez nje ne bi sli na luno
In niti ne kako dobiti zlato runo
Matematiko pa vsi rabimo
ker znanosti brez nje nimamo
Kako bi pa zracunali velikost sonca
Ali vesolja ki nima konca
Znanost potrebujemo
Da si sanje uresnicujemo
Ana Rakovec
Obraza dveh lepot
Obraza dveh lepot sta si vzajemna
v svoji veličini, a umrljive eksistence
brez hkratnega obstoja dveh polarnih
polov, ki se menjavata v ciklični
rotaciji pozitivnega in negativnega
naboja. V njem leži obstoj življenja,
ki se odraža v soli: v morju, solzah,
znoju … katerih večna skrivnost leži
v ionski vezi med atomom natrija
in klora. Podoba čistega kristala
je lahko rojena zgolj iz ekvivalence
tako sprejemanja kot oddajanja.
Doroteja Boštic
Znanost v verzih
MNOŽENJE, DELJENJE IN SEŠTEVANJE,
ALI MOGOČE ODŠTEVANJE.
TOLIKO RAZLIČNIH JE LIKOV,
ELIPS, KVADRATOV IN PETKOTNIKOV.
MNOŽIC VELIKO POZNAMO,
A VSAKIČ ŠE VEČJO SPOZNAMO.
TO PA ŠE ZDALEČ NI VSE,
IZRAČUNATI MORAMO ŠE.
KAKO PA MATEKMATIKO UBESEDIMO?
A PLUS A JE DVA A.
ZEMLJA NAŠ JE SVET,
NAJLEPŠI JE PLANET.
A ODKRITI ŠE VESOLJE,
NAM IZZIV BO V PRIHODNJE.
ODŠTEVAMO,MNOŽIMO,
SEŠTEVAMO,DELIMO.
TRI PLUS DVA JE PET,
VEDNO, SPET IN SPET.
VESELO RAZISKUJEMO IN SE UČIMO
EKSPERIMENTE DELAMO.
RADOVEDNOST NAŠA JE VRLINA,
ZNANJE UPROABNA JE VEŠČINA.
IN ČEZ NEKAJ LET,
HOČEMO OSVOJITI CEL SVET.
Lucija Kosel
ŽIVLJENJE JE ZNANOST
Znanost raste kot drevo,
njene veje se razcepijo.
Razdelimo jih na teme,
ki rešujejo probleme.
Matematiko, fiziko in kemijo,
v naravslovno znanost uvrstijo.
V družbeno pa posadijo
zgodovino, geografijo.
Več sto let se že razvija,
več sto znanstvenikov je,
ki izumljajo naprave,
da v življenju lažje je.
Veliko izumov smo dobili,
so življenje obrnili.
Če ne bi izumljali stvari,
še vedno v jami bi živeli,
ničesar ne bi razumeli,
le za ognjem bi se greli.
Meta Voga
~
ROJENA V SVITU VELIKIH VPRAŠANJ
KAŽE LEPOTO PRIHODNOSTI SANJ
PREZENCA NJE SE V UMU BLEŠČE
NAPREDKU PONOSNO DAJE IME
TIHO ODKRIVA NE OZIRAJE NAZAJ
KAKO, ČEMU, KAM IN ZAKAJ
SKEPSA IN DVOM JI NISTA PREPREKA
ČERAVNO NEVEŠČA JE VPITI EUREKA
POLNO ODPIRA MOŽNOSTI DLAN
VESTNO PODARJA JUTRIŠNJI DAN
POSLUŠA UTRIP VEČNIH SLEDI
ZNANOST, KI V SRCU NADO BUDI
Marko Zebec Koren
~
korenine vznik
prikliče pračloveka
trkalnik zaspi
tiny song/
small crack between the worlds/
nobody knows it/
guardians of the parallel universes/
floating in ocean of outer space
Lucija Baša
Misli o znanosti
Znanost čudna je beseda,
z njo bolje razumemo naš svet,
je kot poln lonček meda
in kot najtemnejša klet.
Znanost se kar naprej razteza
deli, meri in zaliva,
je kot roža,
ki iz semena radovednosti se razvija.
Je kot vesolje
polno zvezd, asteroidov in kometov,
je kot knjiga
raznih občutij in refrenov.
Sestavljajo jo formule in izreki,
pogovori in eksplozije v epruveti.
Človek po malem jo odkriva,
znanost res skrivnost je fina.
Andraž Oštrek
~
Zrem v edinstven čas:
um raziskuje kozmos –
on njegovo moč.
Znanost na Rimski cesti
Znanstvenik predani vesolju venec učenosti vije;
naj bo spomin eksperimentom, edinstvenemu umu,
ambicioznemu mišljenju in življenjskemu pogumu;
navsezadnje z njimi teorija s prakso se v eno zlije.
Odgrni človek tančico skrivnosti, ki zakriva jo narava,
spoznaj neznano in kar pred našimi očmi je skrito,
to naj bo gonilo za raziskovanje dobro, plodovito,
nihče naj te ne ustavi, kadar pot je prava.
Alfa in omega znanosti vesoljna je resnica,
celo v kotičke seže, ki nam zdaj še niso znani,
eksotično, a lahkotno nad Zemljo kroži kakor ptica.
Sij njen nezavedno vedno in povsod te drami,
tako pretkano v vsem se skriva lepotica.
In zdaj vabim vas, odkrijte jo še sami!
ALKIMIJA AL’ KEMIJA?
Kdo zna snov preobraziti v eliksir življenja,
kot mag napoj zvariti, ki prežene vražje bolečine,
z naravo skrbno se igrati z drobcem potrpljenja,
da obrodi ti strupe, barve, drage kamne in kovine?
V kamen ujeta najvišja išče se kozmična modrost,
v mističnem ozračju ideje same zase govorijo,
končno odkrita človeška bo nesmrtnost –
vse to radi bi dosegli z alkimijo.
Toda nič ne obeta od množice eksperimentov, ki jih popisalo je pero,
bolj kot resnica v naravi, so to ideje, katerih mati je filozofija,
ne gre kar zlepa spremeniti svinca v srebro, zlato,
a slednjih vredna nova znanstvena je veda – rojena je kemija.
Znanost, ki ukvarja se s snovjo in ustvarja snovne ”čarovnije”,
ki preučuje prav vse mogoče pline, tekočine in trdnine,
ki raziskuje potek reakcij in pripadajoče pretvorbene energije,
ki zapisuje vsa opazovanja in pogoje ter skrbno meri razne količine.
Kaj se torej skriva v atomih,
osnovnih gradnikih materije – snovi?
Nazivna nedeljivost* je znanstvenike puščala v dvomih, [*gr. atomos – nedeljiv]
od subatomskih delcev zagotovo poznate osnovne tri.
V jedru protonom pozitivnim
družbo delajo nevtroni brez naboja,
okoli njega pa z nabojem negativnim
narejen oblak je elektronskega ovoja.
Čeprav za nas neznatne velikosti so atomi,
v njih so jedra 100.000-krat drobnejša,
okrog njih pa je prazen prostor z drobcenimi elektroni.
Torej vse je skoraj nič? Domišljija postala je močnejša.
Nepričakovano le sto in nekaj elementov sestavlja vse spojine,
kjer atomi so kombinirani v razmerjih vseh in na vse načine,
elektrone iz zunanjih lupin so si razdelili in z vezmi se povezali,
lahko pa še kako drugače nastali so molekule, ioni in kristali.
In v tej nepregledni Avogadrovi množici delcev zaželena je urejenost,
že kozarec vode več ima atomov kot peščenih zrn na Zemlji bi nabrali,
da pri taki majhnosti in številčnosti prihranili znanstvenikom bi zmedenost,
posebne enote – mole za količino in ångströme za velikost – so izbrali.
Nori znanstvenik v beli halji z epruveto v roki in velikimi očali
z zapleteno aparaturo iz bučk in raznih cevk, ki meji na čarovnijo,
meša raznobarvne in kadeče raztopine, pod njimi pa plamen se zrcali. –
Tako napol med šalo in resnico slehernik predstavlja si kemijo?
Laboratoriji res svetišča kemijske so učenosti,
tam stojijo aparature in posebna blešči se steklovina
in kemik z raznimi reakcijami izvablja iz snovi lastnosti,
kar nato v literaturi zapisana znanstvena postane zapuščina.
Z vseh kotov fizikalna kemija obravanava fizikalne lastnosti snovi,
prek termodinamike, kinetike, ravnotežij in ostalih kompleksnejših stvari.
Ampak verjetno najbolj zanimajo kvantnomehanski vas modeli,
s slikami in strukturami molekul vas bodo očarali in prevzeli.
Odgovor na vprašanje, kaj vse se skriva v realnem vzorcu iz okolja ali trgovine,
vam analizni kemik da in zraven skrbno navede zanesljivost določitve količine.
Z znanjem kot detektiv skozi vse dokaze in namige se prebije,
da s sodobnimi postopki in napravami lahko sledove najmanjše že odkrije.
Anorganiki ne bodo odpeljali vas le v podzemlje mineralov,
niti le na področja anorganskih kislin, baz, soli, kristalov.
Mogoče res spoznali najbolj urejene periodične boste tu strukture,
a čakajo vas še koordinativne spojine in mnoge druge avanture.
Organska kemija snovi preučuje, ki skelet (posplošeno) imajo iz ogljika,
verige in obroči različne tvorijo oblike, med neskončno možnostmi izbira je velika.
Zanimive priložnosti ponujajo umetne mase, polimerna vlakna, detergenti in barvila,
vse kar kraljuje svetu, parfumi, arome, raznovrstne biološke molekule, zdravila …
Z biološkimi vsebinami vas bodo biokemiki obdali,
vse procese boste na molekulskem nivoju nemudoma spoznali.
Ogromnemu zemljevidu metabolnih poti nihče se ne izmaže,
manipuliranje z DNA, proteini, sladkorji, lipidi pa se za mojstrstvo izkaže.
Kemija močno z matematiko, fiziko, biologijo se prepleta
in prav ona nam vsak dan zgodbe nove spleta.
Ste zdaj prepričani, da to le ni čudna, skrivnostna veda,
ampak je osnova vsemu, kot nam poštevanka ali abeceda?
In od kod vse to znanje ogromno, raznoliko in razpršeno le izvira?
Globok poklon gre pionirjem in raziskovalcem vsake znanosti.
Le z umom človek lahko pot v prihodnost si utira
in se čudi vseobsežni, osupljivi in edinstveni prostranosti.
Nosferatu Balcebub
~
Ideje, cilji,
dolga, strma pot do tja.
Realnost vsakdana.