doc. dr. Uroš Herlec, Naravoslovnotehniška fakulteta
moderatorka: Anja Čuček
4. maj 2017 ob 18h, Knjigarna Konzorcij
Rudarstvo je zaradi neznanja in napak pogosto močno degradiralo ali onesnažilo obsežna območja. Zgodovinski rudarski odpadki v času nastanka niso bili gospodarsko zanimivi. Danes jih lahko po mnogih desetletjih ali celo stoletjih z novimi metodami predelamo in pridobimo preostale zanimive minerale in kovine iz njih. Tako lahko odpravimo rudarske napake iz preteklosti in saniramo okolje. Vendar je mogoče rude z ustreznim znanjem, izkušnjami in z novimi metodami pridobivati tudi trajnostno, brez trajne degradacije okolja in ob zagotovitivi zdravega življenjskega okolja in delovnih pogojev. V predavanju bomo spoznali zgodbe o rudarjenju v Makedoniji, v Črni gori, BIH in v Afriki: Zimbabveju, Zambiji, Maliju, Mavretaniji, Gvineji Bissao, Kongu in v Nigeriji. Prav podrobno pa bo predstavljeno raziskovanje in odprtje najmlajšega, zadnje odprtega rudnika v Evropi, rudnika cinka, svinca in srebra Šuplja stijena v Črni gori.
Geologa doc. dr. Uroš Herleca so za rude v času študija navdušili legendarni profesorji, ki so po 2. svetovni vojni odpirali rudnike po Titovi Jugoslaviji. Njihovo znanje in navdušenje nad stroko je postalo vodilo njegovega nadaljnjega dela. Pomemben mejnik v njegovi strokovni in znanstveni poti je bilo enoletno podiplomsko izpopolnjevanje na področja metod raziskovanja rud in nastanka rudišč na Tasmaniji in v Avstraliji, kjer je kot štipendist avstralske vlade imel možnost spoznati njihovih 29 najpomembnejših rudnikov in spoznati najsodobnejše metode in trende rudne geologije. Na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete predava predmete Mineralne surovine, Nahajališča rud, premogov in nafte, Mikroskopija rud in Ekonomska geologija.